Najprej naj se predstavim. Sem Sky. Sky Bright. Vem, imam čudno ime. Ampak takšno so mi dali, kajne? Sploh pa se mi je zdelo nekaj posebnega. Mogoče bom pa opazna, ko bom uspela kot pisateljica poezije. Če bom uspela.
Moj največji hobi je pisanje poezije. Mogoče boste presenečeni. Ne boste verjeli pa, kako me pomirja pisanje, ko se izgubim v svojemu svetu in se prepustim domišljiji. S poezijo preženem vse negativne misli, dogodke ... Ko sem slabe volje, vzamem v roke svoj zvezek in pričnem pisati. Takrat me pisanje pomiri.
Vendar zadnje čase nimam dovolj časa, da pišem toliko, kot sem pred enim letom. Zaposlila sem se v mestni kavarni, kjer delam kot natakarica. Vem, ni sanjski poklic. Pri sedemnajstih letih sem se ubijala z delom. Kavarna je bila vedno nabito polna in vsako jutro sem se zbudila zelo zgodaj zjutraj, da sem do pričetka pouka naredila nekaj ur, potem sem odšla v šolo in za konec sem se spet vrnila na delo. Vsaj plačilo je bilo redno in dobro. Kljub temu pa me je vse skupaj počasi že izčrpavalo in včasih sem preslišala budilko. Še sreča, da me je mama pravočasno spravila pokonci, saj v nasprotnem primeru bi kar spala ... In spala.
“Sky!” sem slišala mamin glas.
“Ja?” sem zaklicala v odgovor.
“Večerja!” se je zadrla iz spodnjega nadstropja. Še sreča, da je bila sobota. Nisem šla na delo, ker sem imela prost dan. Tako sem si vsaj malo odpočila od napornega življenja. Mogoče se bom enkrat navadila garanja, sedaj pa sem potrebovala dobro večerjo, tuš in spanec. Vsaj to mi bo koristilo. Morala sem se sprostiti.
V kuhinji mi je zadišalo po piščancu s krompirjem. Oboževala sem to jed. Veselo sem se usedla poleg mlajšega brata, ki je jedel krompir, oče je v rokah držal vilico in telefon, mama pa mi je prinesla krožnik.
“Jutri delaš, Sky?” me je vprašal oče.
“Ja,” sem pokimala.
“Pa si res prepričana, da hočeš sama zaslužiti denar za šolanje?” me je vprašala mama in sedla nasproti mene.
“Ja,” sem pokimala. Nisem hotela, da mi plačujeta šolanje. Hotela sem sama zaslužiti in plačati z lastnim denarjem. Vedno sta me učila, da moram biti samostojna. In sedaj sem to hotela biti. Nikakor nočem biti odvisna od nikogar.

_____________________________________________________________________________________

mnenja, teorije?
22. maj 2016
u208800
u208800
Next!!!!!
22. maj 2016
nimam pojma o čem se bo šla
zgodba, ampak mi je zlo ušeč
začetek kr je tak use skrivnostno

neexxtt!!
22. maj 2016
u193093
u193093
Next
22. maj 2016
Next
22. maj 2016
Mnenja, teorije?
22. maj 2016
Next
supr je ves
22. maj 2016
u212238
u212238
Next
22. maj 2016
Next
22. maj 2016
u202183
u202183
Men osebno je zakon tale Next.
Hja no ful popolno pišeš
Komaj čakam nasledbji Next.
A ga lahko še danes dobimo?
Neeeeeèxt pliss
22. maj 2016
actimel
actimel
Next
22. maj 2016
Mogoče bo še danes, če bom uspela napisati
22. maj 2016
actimel
actimel
Jaaaaaa
22. maj 2016
Imam še za objaviti v you you and you
22. maj 2016
u193768
u193768
Neeeext
22. maj 2016
Next ob 14.00
23. maj 2016






________________________________________________________________________________
LUKE

Poklicali so me Črni angeli.
Prišel sem k njim. Bili so trije glavni, trije so izdajali ukaze. Nisem se jih bal. Bil sem boljši od njih, čeprav si tega niso priznali.
“Kaj je?” sem arogantno vprašal, ko sem prišel do njih. Mrko so me pogledali, nato pa mi pomignili, da naj se usedel na stol, ki je bil pripravljen zame.
Usedel sem se.
Čeprav bi raje stal.
“Imaš nalogo,” je rekel Eros, glavni Črni angel.
“Nalogo?” sem dvignil obrv.
“Ja,” je pokimal Naill. S pogledom je zaobjel moja črna oblačila in črna krila, ki sem jih lepo zložil za svoj hrbet.
“In kakšna je moja naloga?” sem nekoliko zdolgočaseno vprašal. Že več kot štiristo let sem taval naokoli in delal naloge za njih. Počasi mi je presedalo biti njihov sluga, vendar nisem imel druge izbire, kot jih prenašati.
“Moral boš oditi na zemljo,” mi je odgovoril Aaron, tretji izmed trojice. Presenečeno sem jih pogledal. Na zemljo?
“In kaj moram tam početi?”
“Se spomniš naše predrage kraljice Angelov?” je mrko vprašal Naill. Luke je pokimal. Le kako se je ne bi spominjal? Trojica jo je ubila brez milosti, čeprav je boginja napovedala, se bo prej ali slej vrnila nazaj.

_______________________________________________________________________________

zvečer dobite še en Next, ker je tale krajši...da se vam odkupim

mnenja, teorije?
23. maj 2016
u202183
u202183
Aaaaa ful popopno
Neeeeeext
23. maj 2016
u193768
u193768
Se strinjam z Marinette.
Neeeeeeeeeeeeeeext
Upam, da se bota kmalu spoznala
23. maj 2016
u211706
u211706
Omg neeext
Sky je kraljica Angelov
23. maj 2016
actimel
actimel
Next hitro
23. maj 2016
u208800
u208800
Nextt
23. maj 2016
Me veseli, da vam je vsec
23. maj 2016
u212238
u212238
Next
23. maj 2016
u193093
u193093
ooooooooooooommmmmmmmmmmmmmmgggggggggggggggggggggggg
to je svetovno res prav zanimivo, že na začetku nekaj malih preobratov,....
Next
23. maj 2016
Next bo okoli 22.00
23. maj 2016
Neeeèeeeext
23. maj 2016
Next
23. maj 2016






“Boginje?” sem sarkastično vprašal. “Seveda se je spomnem. Vi trije ste jo ubili brez milosti. Ste pozabili?”
“Nismo,” se je namrdnil Aaron. “In ne norčuj se. Ženska nam je zagrozila, da se bo vrnila. In očitno se je. Le v drugačni obliki.”
“Res?” sem se posmehnil.
“Ja,” je pritrdil Naill.
“Prav. Torej? Kaj zahtevate od mene?”
“Zahtevamo, da poiščeš njeno reikarnacijo. In moraš jo ubiti,” mi je ukazal Eros. Ubiti jo moram? Zakaj jaz? Globoko sem zavzdihnil. Ta naloga mi ni dišala. In kje naj bi jo našel? V nebesih? Mi smo bili tako ali tako iz pekla.
“Kje naj jo najdem?”
“Si pozabil?” je obupano zavzdihnil. Naill. “Oditi moraš na zemljo. V obliki človeškega bitja je. Mislim, da jo boš hitro prepoznal, saj se bo verjetno obnašala kot naduta psica. Moraš je ubiti in njeno srce prinesti sem.”
“Kaj pa njena duša?” sem vprašal.
“Za to bomo poskrbeli pravočasno,” je odvrnil Eros. Spogledal se je s svojima pomočnikoma. Seveda bodo poskrbeli pravočasno, da se boginja ne bo več prikazala med nami. Kljub temu pa mi naloga nikakor ni dišala. Moral se bom odpraviti na zemljo, kjer je kup dolgočasnežev in neprištevnih ljudi. Ja, res se bom zabaval.
“Posodili ti bomo prstan,” je dejal Naill.
“Prstan?” sem dvignil obrv.
“Ja, tepec, da boš prekril svoja krila!” se je skoraj zadrl name. Vem. Včasih sem se pretvarjal, da sem pač neumen. Vendar nisem.
“Dobro,” sem pokimal. “Kdaj naj se odpravim?”
“Zdaj,” je mirno dejal Eros.
Prišel je do mene in v roke mi potisnil prstan s črnim kamnom. Pogledal sem ga, nato pa ga spravil v žep. Krila moram uporabljati dovolj dolgo, da pridem na zemljo. Ko bom enkrat med ljudmi, si ga bom nadel.
“In ne pozabi ...” je name zasikal Eros. “En mesec časa imaš!”
“Niste mi povedali, kam na zemljo,” sem se ponorčeval iz njegovega ukaza. Res mi niso povedali, kam moram oditi. Naj v mesecu dni preiščem vse kontinente in sprašujem vsakega, ki ga srečam, če je videl boginjo Angelov? Smejali bi se mi.
“Sydney,” mi je ponovno zasikal v odgovor.
Z nasmeškom na ustnicah sem se obrnil proč. Čeprav mi je šla naloga na živce, jo bom opravil. Kot vedno.

______________________________________________________________________________

mnenja, teorije?
24. maj 2016
u202183
u202183
Ful dobr.
Odlično pišeš!!
24. maj 2016
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani