Hvala vsem za komentarje in nexte!
@secret_name@- Me veseli da te zgodba navduši. Sem bila vesela tvojega dolgega komentarja. Sicer glede srednje ne grem na nobeno ki ima poudarek na pisanju, čeprav me to zelo veseli. In ni problema glede nasvetov!
+Aɴɢᴇl+- Hvala- hmm... a midve slučajno v istem bunkerju živimo?
neverland~- Hvala tudi tebi. Saj mislim da sem že omenila, da res poskušam dati poudarek na tem opisovanju... Super da se pozna in opazi!
forbiddenword- Evo, ne bo me treba iskat z +Aɴɢᴇl+ :3 Pa hvala... Si res nisem mislila da vam je tale moj poskus pisanja tako všeč!
Styx- Tudi tebi hvala. Samo povem- če imate čas si lahko preberete njeno zgodbo. Jaz sem jo brala z odprtimi usti danes.
WolfQueen258- Hvala. Sem res, vsakič znova presenečena da je takšno navdušenje nad tole zgodbo :'D
Tudi vsem drugim hvala za nexte in komentarje- vsak mi veliko pomeni! Mi je žal da ne morem vsakemu posamično napisati besedo zahvale...
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++
Dobro, mislim da je čas da se posvetimo zgodbi. Tokrat upam da se še spomnite imena iz prologa- Abarrane. Da vidim, če katera ugotovi v kateri smeri bo potekala zgodba :'D



»Rose, odpri« se je v njeno sobo priplazil glas njenega očeta. A trenutno zanjo on ni obstajal, tako kot nihče drug. Čez nekaj dolgih minut je do nje prišel zvok škrtanja ključavnice in tik za tem so se oglasili dolgi koraki proti njej. »Še dobro, da sva si za vse sobe s tvojo mamo umislila rezervne ključe« je na hudomušen način dejal oče. A Rose se še obrnila ni. Čutila je njegovo resnost in negotovost, kako naj pristopi k njej. Kako to sploh vem, ji je prešinilo skozi misli in zopet jo je spreletel srh. To ni normalno. »Si se že pomirila?« je znova poskusil oče in položil svojo roko na njeno ramo.
A občutek dotika je v Rose prebudil nekaj drugega. Nadležen občutek, ki se ga ni morala znebiti. Kot kakšen nadležen komar, ki ga ubiješ in iz njega se nato pocedi kri… Začutila je neko vznemirljivo željo, da bi isto naredila z očetom. Da bi videla kri… »Rose, si dobro?« je zazvenel očetov glas. Znova je začutila njegov občutek nemoči in zaskrbljenost. Naenkrat je močno stresla z glavo in naredila presenečen obraz. Kaj mi je, jo je v mislih prešinilo. Kot da to ne bi bila ona… V trenutku je bila vesela, da oče ni moral vedeti o čem je razmišljala. »Rose?« jo je znova poklical oče. »V redu sem« je hitro rekla nazaj in ga odločno pogledala. »Mislim, da nisi« jo je prekinil mamin glas izpred vrat. »Rekla sem, da sem dobro!« je jezno vzkliknila in se obrnila proti mami in očetu. Čutila je njeno ljubezen do svoje hčerke, a poleg tudi nekaj drugega… Kot da bi jo želela prelisičiti. Tokrat je postala neverjetno pozorna na to, kar ji bo mama rekla. Ni se več zmenila za nenormalne misli glede čustev drugih ljudi.
»Ljubica, poglej… Razmišljala sva, da bi si vzela nekaj dni odmora. Za kakšen teden si odpočij in odmisli vse skupaj« je počasi dejala njena mama proti Rose, ki jima je znova pokazala hrbet. »Kot rojstno-dnevno darilo. Na podeželju« jo je dopolnil oče. »Zakaj preprosto ne povesta resničnega razloga zakaj me želita odgnati stran?« je jezno odvrnila in se ni niti poskusila obrniti. Zaslišala je, da je njena mama glasno zajela sapo. A nihče izmed njunih staršev ni povedal nič drugega kot stvari, ki so zvenele privlečene za nos. »Podeželje… Vesta na kaj me to spomni?« je nazadnje šepetaje rekla in v njej je začelo vreti. »Ti besedo ne uporabljata velikokrat… Zelo sta previdna z njo« sikne predse in se počasi začne obračati proti staršema, ki še zmeraj molčita. »Moram biti bolj natančna? To besedo uporabljata, ko govorita o tem, kje živi moja biološka mama. Ko mislita, da me ni v bližini« je počasi, zlog za zlogom rekla in ju pogledala v oči. Obmolknila je in čakala na odgovor. Nekaj dolgih sekund so se le gledali, nato pa je mama sklonila glavo. »Torej imam prav, kaj? Mislita, da sem nora zato me bosta poslala k njej, ženski brez kakršnih koli čustev« je s pridihom besa dejala in v njenih očeh se niso znašle solze. Le bes jo je gnal, da se ni ustavila. »Ne misliva se te znebiti« je naenkrat vmes posegla mama, ter jo poskusila objeti. »Pusti me!« je besno zakričala Rose in jo odrinila. A v njej je zopet nastala želja po ugrizu.. Ugrizu do krvi in smrti. A misel je v besu hipu izginila.
»Pred nekaj dnevi je vzpostavila stik z nama. S neke telefonske govorilnice je poklicala. Želi te videti. Naj bi bila tik pred smrtjo« je nazadnje v enem dihu le zdrdrala mama in videlo se je, da ji je oddahnila. »In zakaj bi jo morala obiskati?« je takoj prhnila nazaj Rose in se močno namrščila. »Me zanima kako je zmogla do govorilnice, če je na smrtni postelji,« je naslednji hip sama sebi skoraj neslišno zamrmrala. »Rose, nikoli se te ne bi znebila. In to je popolnoma tvoja odločitev… Najprej sva mislila njen klic popolnoma ignorirati, a res potrebuješ sprostitev« je zamomljal oče. »Aha in zakaj sta mislila njen klic ignorirati?« se je Rose takoj spustila v napad. »Še malo prej si dejala, da ti je popolnoma vseeno« je brž odgovorila njena mama, poleg pa svojemu možu namenjala morilske poglede.
»Torej, danes sem se vedla kot norica. Najbolje, da se pridružim še eni, ki me sploh nikoli ni marala? Kako ji je že sploh ime? Abarrane?« je jezno vzkliknila Rose in se srhljivo besno zasmejala in sploh ni pričakovala odgovora. »In vesta kaj? Šla bom. Samo da mi ne bo treba poslušati vaju« je glasno rekla in ju pogledala v oči. Čutila je svoj bes, ko je z omare potegnila kovček in vanj začela tlačiti najpomembnejše. »Poklicala vaju je že pred nekaj dnevi in to s telefonske govorilnice. Torej mislim da ne bo imela nič proti če pridem k njej že danes? Tako ali tako je ne moreta poklicati nazaj« je še dejala. Za trenutek se ji je zazdelo, da bo mama nekaj rekla, a je le kot njen mož molčala. Nato pa se je hitro pognala iz sobe in Rose je lahko slišala njeno ihtenje na hodniku. »Če želiš…« je za sabo zaslišala momljajoč glas očeta, ki je že izginil iz sobe ter odšel pomiriti svojo ženo.
Takoj ko sta oba odšla, se je Rose vrgla na posteljo da je zaškripala. Petnajst let ni vedela nič o bioloških starših. Razen seveda tega, kar je izvedela pred tremi leti. Da je bil oče mrtev že pred njenim rojstvom, mama pa je ni želela obdržati. In kolikor je slišala iz skrivnih pogovorov njenih staršev ima dovolj denarja, tako da zagotovo z njo ne bi imela finančnih skrbi, če bi jo seveda obdržala. Pa saj ne, da bi si želela odraščati pri ženski, ki bi se jo rada znebila. Oziroma se jo je.
Jezno je vstala s postelje in zopet odšla pakirati stvari v kovček. Ni je zanimalo, če je prizadela svoja starša. Zanjo sta bila sicer vse, njena prava družina in ne ženska ki jo je rodila. A to seveda ne bosta izvedela, še pomisli preden z hitrim gibom zapre zadrgo kovčka in ga počasi po kolescih odpelje iz svoje sobe.
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++
Takolee... Sedaj pa upam da kakšno teorijo- me zanima kdo se bo najbolj približal resnici. Vesela bom tudi mnenje in komentarjev
10. maj 2017
Hm... Mislim, da je bil njena mama vampirka, sedaj ji bo pa to povedala preden bo umrla... Nevem pomojem čist X ...
A ti veš kak je ta zgodbica dobra?! Presegaš vse meje navdušenja in dvomim da se kdo o tem ne strinja.. Kr potem ni pri zdravi pameti. Torej vse pohvale z moje strani.Te že vidim, kako boš čez 10 let bla slavna pisateljica in bodo vsi hotli brat tvoje knjige.... Pa tvoj avtogram pa to.. Upam da sem se pri teoriji vsaj malo približala resnici.. Vse pohvale še enkrat!!!
10. maj 2017
u222417
u222417
imam obcutek, da njena bioloska mama res umira in ji bo, preden umre, povedala ali priznala nekaj, kar bo spremenilo njeno zivljenje (predvidevam, da kaj povezano s sanjami ... ne vem zakaj, ampak sem pomislila da je mogoce volkodlak? (ampak najbrz je to le posledica prevelike obsesije s teen wolfom :'P)).
js sm ti itak ze povedala, da mi je tvoja zgodba blazno vsec in da super pises, ampak si ne morem kaj, da tega ne bi se enkrat ponovila ... tako, da ja, super pises in obsedena sem s tvojo zgodbo. kar brala bi in brala ... ampak morem pocakat na nov Next hehe
ful sm navdusena nad temle posebno dolgim nextomt! c;
en vesoljsko-kokosov Next!
10. maj 2017
u213121
u213121
omg. ful dobr opisujes pa pises na sploh. Next
11. maj 2017
u194417
u194417
Next ful dobra zgodba
11. maj 2017
Next
11. maj 2017
u223100
u223100
neeext ful dobro, ti pravim ej
mogoce pa res ziviva v istem bunkerju...kdo ve?
11. maj 2017
Se strinjam z vsemi zgornjimi komentarji, res, nikoli nebi nehala brati, zgodba je takšna, da te "potegne noter" Komaj čakam Next!!!
11. maj 2017
u224604
u224604
Hm ja, vse kar sem hotela povedati je že povedala Phanguin. Mogoče je res na pol človek na pol pa volkodalka al pa vampir, sam more bit tut ena posebnost, ker že prej ni mela takih misli. (I guess?) In res je dobro in ja valda da en velik, masten neeext od mene!
11. maj 2017
u224383
u224383
Amm samo eno vprašanje...
Kako se naj razpišem če sem pa brez besed?
Hmmm... meni se tudi nekako dozdeva da ji bo mama povedala nekaj v zvezi s tem da je ona volkodlak ali vampir (mogoče oboje? a se to sploh da? )
Neeeexxt
11. maj 2017
pomojm je rose volkodlak in tudi njena mama
komi čakm na naslednji del in tko ku obadva prejšnja dela je bil tud ta prfektn Next
11. maj 2017
Next (bi se razpisala, ampak če začnem ne bom nehala, moram se pa še učit)
11. maj 2017
OMG OMG OMG OMG Next nujno #Cool #ILoveThis
12. maj 2017
OMG!!!a veš kak je ta zgodba dobra!?Full dobro!se strinjam z komentarji zgoraj
12. maj 2017
Hvala vsem. Nadaljevanje pride šele jutri, ker danes res nimam časa
13. maj 2017
ok..
13. maj 2017
ok =(
13. maj 2017
Next
13. maj 2017
Next
14. maj 2017
#OMG
Next NUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUJNOOOOOOOOOOOOOOOOOO
14. maj 2017
Kdaj bo Next???
15. maj 2017
u223614
u223614
Next
18. maj 2017
Hoj hoj!
Saj vem, zelo dolgo že nisem objavila nexta. Ampak zadnje dni sem še sama bila presenečena nad tem, kako malo časa sem imela za vse... Se bom potrudila nadaljevati čim hitreje!
19. maj 2017
u223100
u223100
komaj čakam Next ^_^
20. maj 2017
Jst tud
20. maj 2017
Omg to je ful dobr!
Neext!
20. maj 2017
Etola, končno Next
@secret_name@- Mi je všeč tvoja teorija+ hvala za pohvalo. Sicer sama še zmeraj dvomim da dobro pišem, ampak hvalaa :3
Phanguin- Hvalaa kokos Ti tako ali tako veš kok mi pomenijo pohvale+sej sem omenla da je dateljn zlo ponosen ker kokos tole bere? #dateljnproud
+Aɴɢᴇl+- Hah, mogoče pa res... Daj poglej mal okol če sma v istem bunkerju... ALI, kaj če sva sosedi? :3
WolfQueen258- hvala, mi veliko pomeni da se bralec potopi v zgodbo!
neverland~- hehe, ne povem če imaš prav glede teorije. In hvalaa
forbiddenword- Hah, nič ne bom izdala glede teorij kdo ma prav :3 Bo bolj napeto! Pa lepo, da ti je zgodba všeč :3 Sem vesela vsakega bralca!
Random- Hvalaa+ evo, nadaljevanje je tu!
.☺Be Happy☻1oo%- hah #hvala
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Saj bi vsakemu posebej pisala zahvalo, ampak vas dolgočasim in zavlačujem... Zatorej, spodaj obljubljeno nadaljevanje- uživajte!



»Tu živi?« je z osuplim glasom dejala Rose in komaj opazno povzdignila obrvi. »Kot kaže« ji je odgovorila mama in zopet obmolknila. Vsi so bili s pogledi prikovani na veliko leseno hišo, ki pa je izgledala obupno. »Kot kaže ne da veliko na zunanji videz… Pa saj, koga bi motilo saj živi popolnoma sama, daleč od mesta« je sama sebi dejala Rose ki ni morala odtrgati pogleda s hiše pred sabo.
»Gremo?« je počasi dejal oče in se ozrl proti Rose. »Bom šla sama« je nejevoljno odgovorilo dekle in že skočilo iz avta. »Adijo« je zamolklo dejala, ko je končno vzela svoj kovček iz prtljažnika. Še sama ni vedela zakaj je tako nesramna do njiju, a vseeno ni želela odnehati. »Rose…« je začel oče, a ga je mama prekinila s kratkim stavkom: «Pusti jo«. »Potem pa adijo. In kadarkoli naju lahko pokličeš če želiš« je nazadnje dejal in se poskusil nasmehniti. A Rose je le mrko gledala vanj, dokler ni povesil pogleda in odpeljal z zaraščenega dvorišča.
»To je torej to« je počasi dejala sama sebi in zopet namenila svojo pozornost hiši. Naslednji hip ji je postalo žal za njeno odločitev, da bo tu ostala do konca počitnic. To se je odločila med potjo in tudi povedala staršema. Le če bi se sama odločila, bi jo naj prišli prej iskat. »Ali tukaj sploh deluje telefon?« jo je prešinilo in hitro ga je vzela v roke. Močno si je oddahnila, ko je ugotovila da le ne bo odrezana od sveta- povezava je bila odlična.
Nazadnje se je le napotila po ozki, zaraščeni potki do sivih vrat. S hitrim gibom je odprla vrata in niti na misel ji ni prišlo, da bi bilo vljudno vsaj potrkati. »Halo?« je počasi dejala in naslednji hip obmolknila. Hiša je bila od znotraj popolnoma drug svet. Vse se je skoraj svetilo od čistoče in bilo je v nekem stilu, kjer so odločali detajli. »Pozdravljena« je zaslišala mehak glas poleg sebe. Rose je skočila pokonci in se naglo zasukala proti osebi, ki jo je pozdravila.
»Si le prišla« jo je zopet skoraj uradno nagovorila ženska pred njo in v njenem glasu je še vedno ostal tisti skrivnostni pridih. »Ti si torej…« je začela Rose, ki je naenkrat dobila cmok v grlu. »Abarrane. Mislim, da bo bolje da me kličeš po imenu« jo je rezko prekinila in isti hip se je močno namrščila. »Seveda« je zamomljala Rose in obrazne poteze njene mame so se sprostile. »Soba je zgoraj, zadnja vrata na levi« je s kanček bolj prijaznim glasom dejala in se že obrnila stran od Rose ter s hitrimi koraki začela odhajati v drugo sobo.
»Ne zgledaš mi ravno na robu smrti« je zaklicala za njo Rose, ki se ni morala obvladati ob takšnem sprejemu. »Saj tudi sem. Oziroma kmalu bom« je popolnoma resno odgovorila Abarrane in zopet je pogledala hčerko v oči. »Mislim pa, da je bolje da malo spoznaš ozadje vsega« je resno dodala in Rose pozorno opazovala.
»In če ti bo v pomoč, tukaj ni veliko mrtvih belih zajčkov, ki bi se kar nevedni pustili ujeti« je po daljšem premolku dejala in se obrnila na petah. »Čakajte malo« je vzkliknila Rose in skočila prednjo. »Zakaj zopet ta zajček?« je skoraj jezna dejala in glas se ji je komaj opazno zatresel.
»Lahko pa sicer velikokrat naletiš na kakšno drugo mrtvo žival. Več o tem drugič« je popolnoma brezbrižno dejala Abarrane in odšla mimo nje. »Saj veš kje je tvoja soba« je Rose še zaslišala, dokler ni končno nastala popolna tišina.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Takoleee. Zelo dolgo nisem objavila nexta- bom sedaj bolj redno zopet!
Me zanima vaše mnenje o zgodbi. Kar razpišite se!
20. maj 2017
Omg odlično
tako knjigo bi takoj kupila
res všeč mi je ker nadaljuješ tko dobro kot si začela
in ker nas pustiš tko, da nevemo točno kaj se bo zgodilo
komi čakam naslednji Next
upam da bo čimprej
20. maj 2017
u213121
u213121
okey tole je mal scary. ampak mama pomoje ve, kaj rose dela, ane. pomoje ji bo počasi razlozila, zaka je v sanjah volk. ampak resno, da ji je šla razlagat o mrtvih belih zajčkih?! tale ženska je mal čudna ampak verjwtno.ma nek razlog za to. dragc p je tale zgodbica ful dobra!!!! Next
21. maj 2017
u216836
u216836
waw, jaz sem ostala kar brez besed-kar ni nič čudnega, ko pa ti pišeš tako perfekcijo *-*
zelo mi je všeč ta napetost (če bi šla naštevat kaj vse mi je tle všeč ne bi prišli nikamor hehe cx)
komaj čakam naslednji nextt <3
21. maj 2017
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani

Spletna stran uporablja piškotke. Z njimi zagotavljamo boljše storitve. Z uporabo portala se strinjate, da jih lahko uporabljamo.
Ali dovolite našim partnerjem, da bodo zbirali podatke in uporabljali piškotke za prilagajanje in personalizacijo oglasov?

Več o tem