neeeeeeeeeeeeeeeeeexttttttttt
08. junij 2014
u150952
u150952
Odšla sem nazaj v sobo, kjer me je resnično čakala njegova vizitka, izdelana iz kremasto belega papirja. Segla sem po njej ter na glas prebrala besedilo, napisano s črno, za moje pojme nekoliko preveč kičasto pisavo.
„Greg Horan, Mullingar, Irska.“ Kartica mi je v šoku zletela iz rok in misel na opravičilo je še isti trenutek zbledela.
„Nemogoče. Se moram zaplesti čisto z vsakim članom te družine?!“







Preoblekla sem se v pajkice in ohlapno majico ter odšla iz apartmaja. Nisem vedela, kam grem, dokler nisem prišla na drugo stran parka ob kampusu ter se zalotila, da iščem stavbo, kjer sva bila z Niallom na zadnjem zmenku. Pa ne zato, ker bi me nanj vezali spomini, temveč zaradi občutka svobode, ki sem jo čutila na strehi.
Zlahka sem našla vrata ter se povzpela po strmih stopnicah. Ko sem znova stopila na zrak, se je v istem trenutku veter ujel v mojih laseh in zadovoljno sem se odpravila proti robu, ne da bi se ozirala okoli sebe.
Pogled na mesto me je znova osupnil, v trenutku sem bila sproščena. Želela sem še več, kot sem že imela, zato sem splezala na rob ter pogledala na tla.
Bila sem visoko, previsoko. V glavi se mi je zvrtelo in nevarno sem se zamajala. Želela sem nazaj na varna tla, vendar me je šok prikoval na mesto. Neka ženska pred hišo me je opazila ter kriknila, misleč da delam samomor. Proti meni se je obrnilo še nekaj drugih ljudi in ponovno me je obšla slabost.
„Clarie, kaj pa misliš da počneš?“ Še preden sem se zavedla, sem stala na varnem, z Niallovimi rokami okoli mojih bokov, saj me je potegnil dol.
„Niall.“ Sem izdihnila ter ga hvaležno objela. Bila sem rešena.
„Sploh ne veš, kako sem se ustrašil, ko sem te zagledal na robu.“ Je rekel v moje lase, ne da bi me izpustil iz objema. V njegovem glasu je bila nekakšna mešanica strahu in presenečenja. Kljub vsemu, kar sem mu rekla, ga še vedno skrbi zame.
Stopila sem korak nazaj in pogledala globoko v njegove olajšane modre oči.
„Oprosti. Ko sem tukaj, se počutim tako svobodno in želela sem več.“ Pomignila sem proti robu, na katerem sem stala, „Nisem vedela, da se bo zgodilo to kar se je.“ Sem dokončala, on pa je zmajal z glavo.
„To je nevarno in izredno nespametno. Kaj če bi padla?“
„Vendar nisem in vse je v redu.“ Sem se poskušala nasmehniti, čeprav sem vedela, da je oporekanje nesmiselno, ker ima prav.
„Čisto nič ni v redu.“ Je siknil in njegove ustnice so brez opozorila pristale na mojih. V trebuhu sem začutila znano ščemenje, ki me je spomnilo na vse, kar bi lahko bilo med nama, če se ne bi umešala moja preteklost in še preden sem se zavedla, sem mu vračala poljub. Z rokami je objemal moj obraz, jaz pa sem ga prijela za majico ter ga poskušala povleči čim bližje k sebi.

GIF:







Moje ime je zapustilo njegove ustnice, ko je prekinil poljub ter se s čelom še vedno naslanjal name. To je tako prekleto narobe. Ne bi se smelo dogajati.
Stopila sem korak nazaj, znova v nekakšnem šoku. V mojem življenju zadnje dva dni vlada kaos in počnem nespametne stvari, ki jih drugače ne bi.
„Ne morem, oprosti.“ Sem zamomljala in stekla proč. Znova sem bežala, tokrat pred svojimi čustvi. Zmedena sem, kajti to ni ljubezen. Povsem drugače je kot tisto, kar čutim do Connorja.
*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-
Mnenja??
08. junij 2014
da preveč vlečeeeeeeš nj že uzame nialla !!! neeeext
08. junij 2014
Mnenja?? Ful je dobro napisano,z veseljem berem to zgodbico
Next
08. junij 2014
zakon pišeš! next
08. junij 2014
neext !!
09. junij 2014
noooooooooooroooooooo ženska, meni je všeč ker tak zapletaš al kak naj rečem

NEEEEEEEEEEEEEEEEXT *o*
09. junij 2014
u150952
u150952
Toreej, dragi moji, naslednji teden sem prosta, ker se nam je pouk zaključil prej (thanks god) in sem razmišljala, da bi malo pospešila s temi uvodnimi deli, da pridemo še do Harryja in Louisa, ker ju zeloo pogrešam v zgodbi... Torej, če se strinjate, bi naslednji teden vsak dan (od pon. do petka) eno uro objavljala dele (na vsakih 6-7 nextov). Vendar potrebujem vašo prisotnost, da to lahko izpeljem... se strinjate?
In da bi zadevo še pospešili, lahko zgodbico malo oglašujete ali komu priporočite, saj bi tako šlo hitreje in bi dobili več delov (seveda, če želite ).
Da pa ne bi bilo goljufanja - da vsak napiše samo next ali kaj podobnega- bo na koncu vsakega dela vprašanje, ki se bo nanašalo na del in šteli bodo le nexti z odgovorom (nič zakompliciranega, promise)

Torej... ste zraven?
11. junij 2014
neeext
+nova bralka
11. junij 2014
Ja, next
11. junij 2014
Jp, next
11. junij 2014
Neexxttt+nova bralkaa
11. junij 2014
neeeeext!
+ seveda da sem zraven
11. junij 2014
ja
12. junij 2014
u170602
u170602
Itak, neeeeeeeeeeext!!!
12. junij 2014
nextttt + valda da sm zravn
13. junij 2014
ja, neeeeeeeeext !!!
13. junij 2014
itaaak, neeeeeeeeeext
14. junij 2014
u150952
u150952
Dva dni pozneje sem natanko ob pol dveh popoldne stopila iz Internacionalnega letališča v Miamiju. Zrak je imel po besedah stevardese 31 °C, vendar se je zdelo še veliko bolj vroče.
Napotila sem se proti taksistu, ki se je ležerno naslanjal na svoj rumeni avto.
„Dober dan. Bi me lahko odpeljali do hotela Blue Ocean?“
Pozorno me je premeril od glave do peta, kot da bo o tem odločil moj videz, nato pa prikimal. Kovček je brez kakršnega napora zbasal v prtljažnik in že sva šla.
Zastrmela sem se skozi okno, vendar videla nisem ničesar, saj sem se v mislih že stotič vrnila nazaj v London, v trenutek slovesa.

*Flashback*

Connor se je kot kak majhen otrok ves čas oklepal moje roke, saj ni prenesel misli na ločitev; Bella je s solzami močila Zaynovo majico, on pa jo je močno objemal. Nobena izmed naju ni vedela, koliko časa bo minilo, preden se bova spet srečali. Liam in Lola sta mirno stala poleg nas, čeprav se jima je iz obraza zlahka prebrala žalost ob slovesu.
„Mislim, da je čas.“ Sem izdavila s cmokom v grlu, ko so na letalo poklicali še zadnje potnike.
Slane kapljice so zapustile moje oči, kar sem dojela šele, ko mi jih je Connor nežno obrisal.
„Ne joči, draga moja. Saj se kmalu spet vidimo.“
Obraz sem zakopala v njegovo majico ter se ga močno oklenila.
„Pojdi, drugače boš zamudila.“
Brez besed sem prikimala, ga poljubila v slovo in objela ostale, nato pa sem se prisilila k odhodu. Ko sem prišla skozi terminal, sem se obrnila nazaj proti njim. Še vedno so stali tam ter me opazovali, zato sem jim pomahala v slovo. Tik za tem sem stopila skozi vrata, ki so se za mano zaprla in z nekoliko težjimi koraki sem odšla na letalo.

*konec flashbacka*







Ogromna tabla ''Miami Beach'' je naznanila vse hitrejše bližanje cilju.
V trebuhu sem začutila rahlo vznemirjenje, kajti sedaj ni bilo več poti nazaj. Sestala se bom z moškim, ki je bil nekoč materin odvetnik in skupaj bova načrtovala prvo potezo. Stal mi bo ob strani, ko bom prevzela vse, kar mi pripada ter očeta vrgla na cesto. Vem, da je to vse prej kot humano in proti moji prisegi ob diplomi, vendar ne morem drugače. Prej ali slej me bo ponovno poskušal ubiti, saj bi edino tako prišel do denarja.
Taksi se je ustavil pred ogromno zgradbo, na kateri je bilo z velikimi modrimi črkami napisano ime hotela. Nek uslužbenec z belimi rokavicami mi je odprl vrata, med tem ko je drugi že prevzemal mojo prtljago.
Vozniku sem dala denar ter stopila na svetlo modro preprogo, ki je vodila do vrat, pri katerih mi je vratar odprl vrata.
„Dober dan, dobrodošli v hotelu Blue Ocean.“
„Hvala.“
Stopila sem do receptorke, ki mi je predala kartico od sobe in se brez skrbi napotila proti dvigalom. Pritisnila sem gumb za peto nadstropje, ki se je v istem trenutku obarval v modro, ki je očitno barva hotela. Začela sem se spraševati, kakšna bo moja soba, kajti še več modre bi bilo že nekoliko neokusno.

Vsi pomisleki so se razblinili v trenutku, ko sem odprla vrata.
*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*

Me veseli, da je toliko zainteresiranih za ure nextov naslednji teden
Torej, še nekaj info. glede tega... Naslednji next bo v ponedeljek ob 19.00 in na vsake 6-7 nextov bo prišel naslednji del, do 20.00. okej?
Če vam ni vredu ura, lahko spremenim, tako da bo ustrezalo večini.
14. junij 2014
meni je vredu ura in neeext zelo dobro pišeš res : )
14. junij 2014
neext !!
men je useno ob keri uri samo da bo next !
prfekcija
14. junij 2014
u170602
u170602
Neeeeeeeeeeeeeext!
meni je prav
14. junij 2014
meni je vseeno, važno da nextaš (:

NEEEEEEEEEEEEEEXT<3
14. junij 2014
neeeeeeeeext!
14. junij 2014
men je cool ura js mam še šolo tko da ob večerih bl mal zahajam na comp ampk se bom potrudla NEEEXT
14. junij 2014
super je neeeext
14. junij 2014
Men je ta ura čisto vredu
Next
15. junij 2014
neext!
15. junij 2014
u150952
u150952
Heii! Pripravljeni??







Taksi se je ustavil pred ogromno zgradbo, na kateri je bilo z velikimi modrimi črkami napisano ime hotela. Uslužbenec z belimi rokavicami mi je odprl vrata, med tem ko je drugi že prevzemal mojo prtljago.
Vozniku sem dala denar ter stopila na svetlo modro preprogo, ki je vodila do vrat, ki mi jih je odprl moški v elegantni črni uniformi, na kateri je bila tablica z imenom – James Storma.
„Dober dan, dobrodošli v hotelu Blue Ocean.“ Je spregovoril z veliko višjim glasom, kot sem ga pričakovala od moškega zajetne postave.
„Hvala.“
Stopila sem do receptorke, kjer sem se prijavila ter dobila kartico sobe in se brez skrbi napotila proti dvigalom. Gumb za peto nadstropje se je v istem trenutku, kot sem ga pritisnila, obarval modro, ki je očitno barva hotela.
Začela sem se spraševati, kakšna bo moja soba, kajti še več modre bi bilo že nekoliko neokusno.

Vsi pomisleki so se razblinili v trenutku, ko sem odprla vrata.
Pred menoj se je razprostrl ogromen prostor z belimi fotelji, prozorno klubsko mizico in črnim televizorjem čez malo manj kot četrtino stene, ki je bila kombinacija črne, bele ter izredno malo modre barve. Črne barve je bila tudi omara s številnimi filmi, na kateri je stal srebrn DVD predvajalnik in bela škatla za Wii, poleg katere so bile številne igre ter konzole.
Takoj na levo so bila vrata v moderno opremljeno kopalnico in stranišče, kjer so me pričakale sveže brisače, kopalni plašč, copati ter nekaj pripomočkov za osebno higieno; desna vrata pa so vodila v spalnico z zakonsko posteljo in ogromno omaro. Stena nasproti postelje je bila prekrita z ogledalom, pod katerim je bila polica ter nekaj predalov.
Iz sobe sem odšla na balkon s čudovitim razgledom na peščeno plažo in morje, ko pa sem pogledala naravnost proti tlom, sem videla skrbno negovano zelenico, po kateri je do bazena vodila tlakovana potka, ob kateri so rasle palme in tropske rastline.
Globoko sem vdihnila topel poletni zrak z rahlim vonjem po soli in se nasmehnila. Iz torbice sem izbrskala svoj pametni telefon ter na hitro naredila nekaj slik, ki sem jih takoj za tem posredovala prijateljem.
Popoldne se je šele začelo in ker je bil zunaj prelep, sončen dan, bi bil velik greh, če bi kar čepela v svoji sobi. Namesto tega sem se preoblekla v bikini ter si čezenj potegnila lahko poletno oblekico. Obula sem natikače in v torbo za na plažo zmetala kremo, brisačo, denarnico, slušalke, telefon, dezodorant ter knjigo, ki sem jo spotoma kupila na letališču. Na nos sem si potisnila očala, se še zadnjič pogledala v ogledalo in odhitela k bazenu.







Legla sem na ležalnik in iz torbe potegnila kremo za sončenje. Še preden sem jo odprla, se je ob meni pojavil fant z razmršenimi temno rjavimi lasmi ter očmi, ki so spominjali na barvo čokolade.
„Hej, lepotička, ti lahko pomagam?“
V odgovor sem le nejeverno odkimala, zaradi česar je bedast nasmešek v trenutku izginil iz njegovega obraza. Nekaj trenutkov me je gledal naravnost v oči ter me po vsej verjetnosti ponovno preučeval, kajti ko sem odmaknila pogled, mi je ponudil roko.
„Oprosti, saj se nisem niti predstavil. Alex Irwin.“
„Clarie Frost.“
Odločila sem se, da mi nekaj novih poznanstev ne bo škodilo ter mu segla v roko. Nasmeh se je ponovno pojavil in brez nadaljnjih besed je sedel na ležalnik poleg mojega.
„Si sama tukaj?“
„Ja, zaenkrat še. Fant se mi bo pridružil čez štirinajst dni.“ Besede sem obžalovala v trenutku, ko sem jih izgovorila, kajti njegov obraz je za sekundo prekrilo razočaranje, ki ga je že naslednjo prekril z nasmehom. Če ga ne bi pogledala, ne bi niti opazila.

*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*

VPRAŠANJE: Kaj je stalo na omari s filmi?

Ne pozabite, štejejo le nexti z odgovorom in odgovorite po svojih besedah, ker če se bo odgovor ponovil (da bo dobesedno isti kot kateri izmed prejšnjih odgovorov), tega ne bom štela
Za začetek jih rabim 5-6
16. junij 2014
Neeeeexxxttt
pač kamere?
16. junij 2014
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani