Forum je zaradi pomanjkanja interesa uporabnikov ukinjen in bo kmalu izbrisan.
u153581
Vsako dekle sanja, kako bo nekoč spoznala 1D. No meni ni treba nič sanjati, ker te pajace vidim vsak dan. Moj oče je Simon Cowella, jaz pa sem njegova edina hčer Jolene, ampak me vsi kličejo Jo. Je maneđer te popularne skupine,….kadar pa ima čas osebno trenira tudi mene. Igram kitaro in pojem……nikoli preveč nisem marala te skupine 1D, toda nekdo, nekdo iz med njih je pritegnil mojo pozornost. Ima prikupne oči in najlepši glas kar sem jih slišala…njegovo ime je…….
-več izveste, če boste brali mojo zgodbo....zelo vam bom bila hvaležna! <3
povzetek:
________________
Tako je kot bi kričal, in te nihče ne sliši. Skoraj se sramuješ samega sebe…..kako ti lahko ta nekdo lahko, tako zelo pomemben, tako pomemben da se brez njih počutiš ničla. Nikoli te nihče nebo razumel kako boli, počutiš se brezupnega, kot da te nihče več ne more rešiti. In ko je vsega konec, ko je že mimo….si samo želiš da bi nazaj vzel vse slabe stvari, tako da ti ostanejo samo dobre…..
PS- nadaljujem po 5 nextih
Bi bral/a?
30. oktober 2013
u126057
next
30. oktober 2013
Tessa Young je osemnajst letna študentka s preprostim življenjem in popolnim fantom. Vedno ima vse načrtovano dokler ne spozna grobega fanta po imenu Harry z veliko tetovažami. In ji ta uniči načrte.
zelo bi bila vesela, če bi brala ! (zgodba ni moja jaz jo samo prevajam)
http://www.igre123.com/forum/tema/after-one-direction-fanfiction/62579/
+ vračam oglaševanjee
zelo bi bila vesela, če bi brala ! (zgodba ni moja jaz jo samo prevajam)
http://www.igre123.com/forum/tema/after-one-direction-fanfiction/62579/
+ vračam oglaševanjee
30. oktober 2013
u142227
neeeeeeeeeeeeeeeext
30. oktober 2013
u153581
potrebujem še 1 next...potem pa začnem! 
30. oktober 2013
u150899
Next+nova bralka
30. oktober 2013
u153281
neeeeeeeeeeext
30. oktober 2013
u153581
hvala vsem za nexte! <3
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::<3::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
1. poglavje
Mnogi me poznajo pod imenom Jo. V svojem življenju imam le malo zasebnosti, saj mi vsak korak sledijo paparazzi. Zakaj? Ja, velikokrat se srečam s tem vprašanjem. Sem edinka, hčer Simona Cowella. Večkrat zaporedoma je bil sodnik, popularne ameriške oddaje X-faktor….po tem ga mnogi prepoznajo. Že sedemnajsto leto zapored živim brez mame, ta mi je umrla pri porodu. Nikoli je nisem imela možnosti spoznati, vse kar vem od govorice ljudi je da je bila prekrasna ženska in zelo poštena. Velikokrat se zgodi, da me kdo ustavi na ulici in začne vpiti: gos. Cowell, takrat se najrajši pretvarjam da sem nekdo drug, in dejansko mi uspe….včasih.
Moj oče ni samo sodnik, je tudi menedžer nekih popularnih fantov. Kaj je videl na njih! Res je da pojejo, se valjajo in nekaj skačejo, ampak to zna vsak. Vsak dan se pojavijo v moji hiši in pojejo v mojem studiju! Po navadi, takrat najraje najdem izgovor, da bom delala domačo nalogo, zaklenem v sobo, nabijam glasbo in poskusim odmisliti vse skrbi….tudi te da so v moji hiši fantje, ki pojejo in plešejo. Kaj ni to krasn!? Ne kje pa…vse kar si želi je normalno življenje, brez zvezdnikov, fotoamaterjev ali težav (samo svojo hišo in očeta bi obdržala). Hodim na posebno šolo, ja zakaj ta stvar sploh obstaja!? Najbrž, da ti dajejo naloge in ti uničujejo življenje.
Tistega popoldneva sem se spustila po stopnica v kuhinjo in brskala po hladilniku, če bom našla kaj pametnega. Vzela sem si Sprite, ga odprla in stekla v studio. Naredila sem nekaj požirkov, se udobno namestila na stol, prijela kitaro in začela igrati. Kakor se mi je zazdela melodija, dobra sem si zapisala note. Tako je bilo vsak dan, prišla sem domov, pojedla, šla v studijo in tam bila do enajstih. Oče mi je popuščal, saj ve kako je če izgubiš nekoga, ki ga imaš rad.
oblubim, da bo bil nasleden next daljši!
oprostite mi ker je bedn začetk, upam da boste ševedno brali naprej....
A) kaj mislite?
B)kako se vam zdi?
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::<3::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
1. poglavje
Mnogi me poznajo pod imenom Jo. V svojem življenju imam le malo zasebnosti, saj mi vsak korak sledijo paparazzi. Zakaj? Ja, velikokrat se srečam s tem vprašanjem. Sem edinka, hčer Simona Cowella. Večkrat zaporedoma je bil sodnik, popularne ameriške oddaje X-faktor….po tem ga mnogi prepoznajo. Že sedemnajsto leto zapored živim brez mame, ta mi je umrla pri porodu. Nikoli je nisem imela možnosti spoznati, vse kar vem od govorice ljudi je da je bila prekrasna ženska in zelo poštena. Velikokrat se zgodi, da me kdo ustavi na ulici in začne vpiti: gos. Cowell, takrat se najrajši pretvarjam da sem nekdo drug, in dejansko mi uspe….včasih.
Moj oče ni samo sodnik, je tudi menedžer nekih popularnih fantov. Kaj je videl na njih! Res je da pojejo, se valjajo in nekaj skačejo, ampak to zna vsak. Vsak dan se pojavijo v moji hiši in pojejo v mojem studiju! Po navadi, takrat najraje najdem izgovor, da bom delala domačo nalogo, zaklenem v sobo, nabijam glasbo in poskusim odmisliti vse skrbi….tudi te da so v moji hiši fantje, ki pojejo in plešejo. Kaj ni to krasn!? Ne kje pa…vse kar si želi je normalno življenje, brez zvezdnikov, fotoamaterjev ali težav (samo svojo hišo in očeta bi obdržala). Hodim na posebno šolo, ja zakaj ta stvar sploh obstaja!? Najbrž, da ti dajejo naloge in ti uničujejo življenje.
Tistega popoldneva sem se spustila po stopnica v kuhinjo in brskala po hladilniku, če bom našla kaj pametnega. Vzela sem si Sprite, ga odprla in stekla v studio. Naredila sem nekaj požirkov, se udobno namestila na stol, prijela kitaro in začela igrati. Kakor se mi je zazdela melodija, dobra sem si zapisala note. Tako je bilo vsak dan, prišla sem domov, pojedla, šla v studijo in tam bila do enajstih. Oče mi je popuščal, saj ve kako je če izgubiš nekoga, ki ga imaš rad.
oblubim, da bo bil nasleden next daljši!
oprostite mi ker je bedn začetk, upam da boste ševedno brali naprej....
A) kaj mislite?
B)kako se vam zdi?
30. oktober 2013
u153581
***MATEJA*** hvala res,
ps-rabm največ še 4-5 nexte
ps-rabm največ še 4-5 nexte
30. oktober 2013
u153281
fullll fajni začetek!! <33
neeeeeeeeeeeeeext
neeeeeeeeeeeeeext
30. oktober 2013
u153581
hvalllla <3
30. oktober 2013
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee.............................................................................................................................................. ....................................................................... ....................................................................... ....................................................................... ....................................................................... ....................................................................... ...... xt .... fantastično je... hehe sej to že veš sem ti že povedla 
30. oktober 2013
u142227
odličen začetek neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
30. oktober 2013
u153581
hvala...dobite čez neki časa nov next, ker grem pisat zdej nadeljevanje!
30. oktober 2013
u153281
yeeeeeeey!!!!
30. oktober 2013
u138043
next!!!!
30. oktober 2013
u150952
next!!
30. oktober 2013
u126057
next
30. oktober 2013
u153581
ok hvalllla vm res za vse nexte...love ya all
::::::::::::::::::::::::::<3:::::::::::::::::::::::::::::::::::::<3::::::::::::::::::::::::::::::::::<3:::::::
Zapodila sem se po stopnicah, kjer me je že čakal oče. Sedel je za mizo in listal neke brezzvezne papirje. Iz hladilnika sem si vzela mleko in moje najljubše kosmiče, se usedla za mizo in opazovala očeta pri delu. Vedno kadar je bil zbran je imel namrščeno čelo kot, nekakšen star dedek. Potegnila sem en izmed lista in si ga na hitro ogledala….aja že spet oni! Njihove pesmi in bla,bla, bla. Zavila sem z očmi, in raje naprej jedla. Ko sem končala sem skodelico, skoraj vrgla v umivalnik in stekla do vrat, ki so peljala v studio. Ravno sem imela namen vstopiti ko me je ustavil, tisti očetovski glas.
»Jo? Nisi nekaj pozabila?«
Kaj pa!? Sem si mislila. Stekla sem k njemu in mu pritisnila poljubček na lice. To bo bilo zagotovo, tisto kar sem pozabila. Stekla sem nazaj k vratom od studia z mislijo, da sem končno prosta. Pa me je zopet vstavil tisti glas:
»Jo?«
»Kaj?« sem se skoraj živčno zadrla.
»Kaj pa šola?«
O na šolo je mislil, no kakšna razlika, meni to še na pamet ne bi prišlo! Zavila sem z očmi in mu lahkotno odgovorila, kot da se pogovarjava o filmu ali sadju.
»Saj lahko počaka, šola je stavba in stoji. Vedno me bo čakala, stoletja!«
Dal mi je tisti očetovski oster pogled, jaz pa sem se mu le nasmehnila in izginila za vrati studia. Odprla sem svojo mapo in prečesala vse pesmi, ki sem jih napisala. Nekaj sem jih zaigrala in pela, da sem se ogrela. Po navadi sem nove ideje dobivala medtem ko sem pela svoje stare.
Čez nekaj minut sem pogledala na uro in ugotovila, da je bila že enajst! Hudiča! Čas pa res beži. Potem je kot strela z jasnega prišla ideja za novo pesem (ni popolna in sploh ni dobra, ker sem si jo izmisnla jaz tko da…):
Time kips slipping by,
You’re name on my lips its stil there,
I wait for you’re return,
But u never come.
I lighted up so you can puttied down,
You left me there,
With hope you will come,
But now…
Tears are falling from the sky,
When you’re watching me cry….
Zapisovala sem si vsako besedo, kitice sem spreminjala, brisala, dopisovala…še opazila nisem da je bila ura že pol dveh. Vsa izmučena sem odšla iz studia. Brskala sem po hladilniku in iskala (spet) kaj za jest. Zaprla sem vrata….tam je stal oče. Dobesedno me je presral do konca! Po tiho sem zaklela.
»Kar odloži tole. Danes jaz kuham, obiske bova imela.«
Dvignila sem eno obrv in ga zaskrbljeno pogledala. Oči nikoli, res nikoli ne kuha! Hrano naročiva ali pa si vzameva kar želiva. To morajo biti posebni gosti, da se bo pravu kuhat. Vse kar upam je dvoje:
1. nočem, da so te obiski skupina karkoli že je
2. nočem,da pred obiski zgori hiša ali kaj podobnega. Saj moj oče ni tak kot Master chef!
Odložila sem Sprite, zavila z očmi in ga lepo zaprosila:
»Oči, ne mi zažgt bajte, ker jo ljubim!«
Podal mi je enega izmed tistih nasmehov, ki jih zna samo oče.
next?
kaj mente?
pohvale, kritike....
ps-pesm sem si izmisnla res in ni kej posebnga tko da ne se zgražat....
::::::::::::::::::::::::::<3:::::::::::::::::::::::::::::::::::::<3::::::::::::::::::::::::::::::::::<3:::::::
Zapodila sem se po stopnicah, kjer me je že čakal oče. Sedel je za mizo in listal neke brezzvezne papirje. Iz hladilnika sem si vzela mleko in moje najljubše kosmiče, se usedla za mizo in opazovala očeta pri delu. Vedno kadar je bil zbran je imel namrščeno čelo kot, nekakšen star dedek. Potegnila sem en izmed lista in si ga na hitro ogledala….aja že spet oni! Njihove pesmi in bla,bla, bla. Zavila sem z očmi, in raje naprej jedla. Ko sem končala sem skodelico, skoraj vrgla v umivalnik in stekla do vrat, ki so peljala v studio. Ravno sem imela namen vstopiti ko me je ustavil, tisti očetovski glas.
»Jo? Nisi nekaj pozabila?«
Kaj pa!? Sem si mislila. Stekla sem k njemu in mu pritisnila poljubček na lice. To bo bilo zagotovo, tisto kar sem pozabila. Stekla sem nazaj k vratom od studia z mislijo, da sem končno prosta. Pa me je zopet vstavil tisti glas:
»Jo?«
»Kaj?« sem se skoraj živčno zadrla.
»Kaj pa šola?«
O na šolo je mislil, no kakšna razlika, meni to še na pamet ne bi prišlo! Zavila sem z očmi in mu lahkotno odgovorila, kot da se pogovarjava o filmu ali sadju.
»Saj lahko počaka, šola je stavba in stoji. Vedno me bo čakala, stoletja!«
Dal mi je tisti očetovski oster pogled, jaz pa sem se mu le nasmehnila in izginila za vrati studia. Odprla sem svojo mapo in prečesala vse pesmi, ki sem jih napisala. Nekaj sem jih zaigrala in pela, da sem se ogrela. Po navadi sem nove ideje dobivala medtem ko sem pela svoje stare.
Čez nekaj minut sem pogledala na uro in ugotovila, da je bila že enajst! Hudiča! Čas pa res beži. Potem je kot strela z jasnega prišla ideja za novo pesem (ni popolna in sploh ni dobra, ker sem si jo izmisnla jaz tko da…):
Time kips slipping by,
You’re name on my lips its stil there,
I wait for you’re return,
But u never come.
I lighted up so you can puttied down,
You left me there,
With hope you will come,
But now…
Tears are falling from the sky,
When you’re watching me cry….
Zapisovala sem si vsako besedo, kitice sem spreminjala, brisala, dopisovala…še opazila nisem da je bila ura že pol dveh. Vsa izmučena sem odšla iz studia. Brskala sem po hladilniku in iskala (spet) kaj za jest. Zaprla sem vrata….tam je stal oče. Dobesedno me je presral do konca! Po tiho sem zaklela.
»Kar odloži tole. Danes jaz kuham, obiske bova imela.«
Dvignila sem eno obrv in ga zaskrbljeno pogledala. Oči nikoli, res nikoli ne kuha! Hrano naročiva ali pa si vzameva kar želiva. To morajo biti posebni gosti, da se bo pravu kuhat. Vse kar upam je dvoje:
1. nočem, da so te obiski skupina karkoli že je
2. nočem,da pred obiski zgori hiša ali kaj podobnega. Saj moj oče ni tak kot Master chef!
Odložila sem Sprite, zavila z očmi in ga lepo zaprosila:
»Oči, ne mi zažgt bajte, ker jo ljubim!«
Podal mi je enega izmed tistih nasmehov, ki jih zna samo oče.
next?
kaj mente?
pohvale, kritike....
ps-pesm sem si izmisnla res in ni kej posebnga tko da ne se zgražat....
30. oktober 2013