Brain War Inspiration vs Writers Block

Živjo vsi skupaj!

Danes zjutraj sem med žvečenjem sila »zdravega« zajtrka (kolikor pač Čokolino lahko prežvekuješ) razmišljala o literarnih natečajih.

Z udeležbo je tvoj cilj pogosto najvišja stopnička – sploh, ko se zavedaš, da si v tem res dober. Trudiš se, da bi bilo tvoje delo čim bolj posebno, drugačno in bi tako ali drugače očaralo sodnike. Malo se, seveda, trudiš tudi zase. Bolj pa se mučiš zaradi tega, da te končni rezultat ne bi neprijetno presenetil ali še huje, razžalostil. Največkrat se zgodi, da je vedno nekdo boljši od tebe (in taki bodo vedno obstajali). In to boli – seveda boli, ko pa si v vse skupaj vlil toliko pota!

Ampak naj te še bolj zamorim, dragi bralec … so še hujše stvari od prvega mesta, ki ti med prsti spolzi na tla, se spremeni v lužo in skozi jašek odteče v kanalizacijo, daleč proč od tvojega vidnega polja.

Veliko huje se je boriti sam s sabo. In dobro veš, da je to bitko tudi najlažje izgubiti.
Ko sem v usta nesla še zadnjo žličko Čokolina, sem si rekla: »Kaj pa če bi sama ustvarila projekt v podporo vsem, ki se mučijo z 'umetnostjo' pisanja?«
Ne, sem si rekla. Nimam časa. Ne da se mi.

Ampak točno to si rečem tudi takrat, ko bi bilo treba pisati.
Zato lahko ponosno napnem prsi v znak, da sem danes zmagala nad sabo: Če zdajle bereš tale post, mi je najbrž zares uspelo. Premagala sem lenobo in čas. Še bolj pa ovire, ki si jih postavljam v glavi.

Naj ti torej predstavim moj projekt: Brain War: Inspiration vs Writer's Block

"The important thing is not what we write, but how we write, and in my opinion the modern writer must be an adventurer above all, willing to take every risk, and be prepared to founder in his effort if need be. In other words we must write dangerously.” - J. Joyce

UVODNI MONOLOG

Nihče mi ne bo rekel, da pisanje ni težko. Naj kar poskusi. Naj sedi ure in ure, napreza možgane in poskuša ubesediti kompleksno idejo, ki se mu je pojavila v glavi – na koncu pa nič, prazen papir in še bolj prazna glava.

Če zdaj, ko tole bereš, pritrdilno prikimavaš z glavo, sva najbrž na istem. PISANJE JE TEŽKO. Pisanje se mi včasih zdi celo najtežja reč na svetu. Reč, zaradi katere bi razbijala, sežgala vse osnutke in samo jokala, jokala, jokala.

Ampak pisanje ni samo težko. Je navdihujoče, veselo, srečno, spodbudno. Je dom, varnost in zavetje pred nevihto misli. Pisanje je vse, kar te obdaja, literarne osebe pa so tvoji prijatelji, sovražniki, družina.

S pisanjem se svet sestavlja ali se podira. TI ga sestavljaš ali podiraš. V svetu pisanja si nekakšne vrste stvarnik, ki mu v vsakdanjem življenju pravimo pisatelj.

Ampak kdaj POSTANEŠ pisatelj? Kakšne pogoje moraš za to izpolniti?

Ne glej mene. Pojma nimam. Sama se še nimam za pisateljico. Mislim, da sem nekje vmes – ali pa sem samo premalo samozavestna, da bi si to besedo priznala.

Hočem povedati, da je tu pravi kraj zate, pisatelj, pa ne pisatelj, ampak ustvarjalec svetov. Če jih ustvarjaš iz kratkočasja, zaradi bega pred resničnostjo ali pa bi iz tega rad ustvaril poklic – ni pomembno. Moj namen je, da tu vsak najde košček sebe.

Zdaj pa res k stvari. Dovolj sem govorila.

Projekt Brain War si lahko predstavljaš kot neko vrsto natečaja/tekmovanja, kjer tekmuješ sam s sabo. Kaj pa je naš skupni cilj, bralec? Pisati pogosteje, bolj kvalitetno in preprečiti, da se pred svetom ustvarjalnosti postavi debel zid.

Izpolnjeval boš različne izzive, ki bodo (upam), čim bolj povezani s premagovanjem tako pisateljske blokade, kot tudi konkretnejših primerov (s postavljanjem scene, likov, dialogov in kar je še takega). Podrobnejša navodila bodo jasna pri vsakemu posameznemu izzivu. K temu bom vsakokrat poskusila dodati kakšen konkreten nasvet.

Moj nasvet pa: Nikoli ne obupaj. Piši, tudi če je vse skupaj za en drek – vsaj je. Pisateljska blokada ni konec pisanja. JE DEL PROCESA.

Pa še nekaj.

Prosim, ne misli, da se imam za svetnico v pisanju. Sem čisti amater. Pišem, ker me to sprošča, pišem, ker imam rada občutek, ko je neka zgodba končno končana.Tudi sama doživljam podvige in padce, zdajle že vsaj dva meseca nisem redno pisala, ker enostavno nisem imela volje. Delam slovnične in pravopisne napake (in to kakšne), moji liki so včasih na las podobni eden drugemu, zgodbe pa imajo luknje, zapleti nimajo razpletov in najhuje, ostanejo nedokončane.

In navsezadnje, ta projekt ni namenjen samo tebi, ampak tudi meni. Poskušala bom ustvarjali skupaj s tabo in hkrati odkrivala sebe. Predvsem pa bom z vami delila svoje izkušnje. Tudi ti ne pozabi deliti svojih.

Kaj praviš? Si z mano? Že komaj čakaš na prvi izziv ali se treseš pred tistim, kar bo sledilo? Jaz sem najbrž spet nekje vmes. Kaj naj rečem, zlata sredina je moja stvar.

P. S. Če se bo tole prijelo, se z enako rečjo najbrž pojavim tudi na wattpadu. Sledi mi @fenderone da boš na tekočem z informacijami.
In opravičujem se za nekorekten naslov, apostrofa in dvopičja mi sploh ni pustilo obdržati -.-

Haha, Lalisa*, tule lahko vedno deliš svoje misli, mnenje in izkušnje. Sicer pa ne, to bo bolj na sistem izzivov, ko bo prišel prvi, boš videla, kako bo šlo. Samo ne vem, če ga bom imela že danes čas sestaviti

PRAVILA

V mojem svetu ne gre brez pravil. Tudi vam ne bom prizanašala z njimi .

1. Tekmuješ sam/a s sabo. Vedno si lahko postavljaš višje ali nižje cilje. Izzive si prilagodi tako, da ti bo prijetno in da se ti ne zruši svet (ker sama dobro vem, kako slabo reagiram, ko se nagrmadi cela gora dela, časa pa je toliko kot dežja v suši).

2. Če se ti kakšen izziv zdi totalno neuporaben, dolgočasen in nič drugega kot zapravljanje časa ali pa bi se rada posvetil/a čemu drugemu: naredi to. K izzivu se lahko vedno vrneš in ga izpolniš naknadno.

3. Tudi če boš Brain War: Inspiration VS Writer's Block odkril/a kasneje kot ostali, lahko vseeno opravljaš izzive. Datumi oddaje izdelkov bodo okvirni, ravno toliko, da nas spodbudijo k delu.

4. Imaš predlog, bi rad/a delila svojo izkušnjo, imaš ti idejo za kakšen izziv? Piši mi ali pa svoje misli deli v komentarjih.

5. Vaših dosežkov ne bom javno objavljala (razen seveda, če me bodo res presunili in seveda z vašim dovoljenjem), saj vse skupaj ni namenjeno temu. Bom pa vsakič z vami podelila svoj dosežek, svojo izkušnjo ali pa zgolj stokajoči monolog, kako mi ni uspelo.

6. V kolikor je zahtevano, da mi določen izdelek pošljete, se lahko vedno odločite za zasebnost in mi poveste, da ga ne bi radi delili. Toda ne pustiti, da se vaše umetnine držijo kot dete materinega krila! Tu smo (sem) ravno zato, da si izmenjujemo mnenja!

7. Vaše dosežke bom kljub temu beležila po različnih lestvicah (odvisno od izziva samega). To naj vam služi kot feedback, kako dobre/slave so vaše delovne navade.

8. Vsak izziv ima drugačne zahteve, drugačno letvico ocenjevanja, drugačen rok, ampak prav vedno se bom trudila, da ima uporabno vsebino.

9. Če sem še kaj pomembnega izpustila, me spomni v komentarjih. Bom dodala na seznam pravil, da slučajno ne bo prekratek.

Jujuj, Adri je nazaj!

Prvo kot prvo - izredno imoresionirana in nadvse navdušeno ekstazična glede teme. Končno nekaj, kjer bo samooklican_a amater_ka, ki sam_a sebe podcenjuje, delil_a nasvete nam, tistim, ki se na pisanje sploh ne spoznamo. Hvala, da plemenito namenjaš svoj čas nam :3 we luv u

Drugo kot drugo - globoko sem razočarana nad tabo (ne saj ne :3). Perwola Pihpuff? Kje je Adriana? Kaj so naredili z Adri? O.o Kje je duh kačjega doma? x)

In še nekaj moram deliti s tabo. Danes vidim sošolko na Wattpadu. Priznam, da je bil to luštkan prizor. In jaz ne bi bila jaz, če ne bi pograbila priložnosti za oglaševanje tako hitro, kot so Zvizčaste Hotnice pograbile zmago v PQL ligi. Ji (narcisistično) pokažem svojo zgodbo, ona pa samo reče, da tega 'slovenskega sranja ne bo brala, ker slovenska dela itak nikoli niso dobra'. Ja, saj vem, ravno sem poškodovala del tebe, ampak upam, da ga bo moj obupan osnutek za Na dnu morja (to sem mimogrede pisala v Wordu in izgubila geslo, s tem pa tudi več poglavij :'c) popravil. Ampak mogoče se pa še kje najde, saj nikoli ne veš, kje tiči puran. (to je bil tvoj najboljši podpis kadarkoli )