u165758
u165758
neeeeeeeeeeeeeeeext
08. maj 2014
u167582
u167582
Neeeeeeeeeeeeeeeeeext!
08. maj 2014
u152981
u152981
Neeeeeeext!
08. maj 2014
Šla sem v najvišje nadstropje. Zavila sem v najbolj oddaljeno sobo, zaprla vrata in se s čelom naslonila na les. Zvoki zabave niso segali do sem. »Kaj počneš tukaj?« Hitro sem se obrnila. Na veliki postelji je ležal Tomov brat Cole. »Jaz...« Obrnila sem se in že hotela oditi. »Ostani še malo, prosim!« Cole se je dvignil v sedeči položaj in prekrižal noge. Očitno je tudi sam čutil enako privlačnost. Stala sem pri vratih, neodločeno. »Jaz sem Cole.« Pokimala sem: »Vem.« Potem sem se spačila. Medčloveški odnosi mi ne grejo najbolje od rok. »Hotela sem reči: jaz sem Jessica.« V redu, to je bilo še huje. »No, Jessica. Si nova v mestu?« Njegov globoki glas je bil poln zadrževanega smeha. »Ja.« Ozrla sem se po sobi. Bila je velika in minimalno opremljena. Postelja, omara in pisalna miza s stolom. Čez eno stene je bil narisan gozd s kapljicami rose na listih. »Čudovito je,« sem zašepetala. »Kdo jo je narisal?« »Jaz.« Obrnila sem se h Colu. »Resno?« Premerila sem ga z očmi. »Nisi videti kot kak bohemski slikar.« Moja roka je zletela k ustom. Resno bi se morala naučiti zadrževati svoje misli. Cole se je zasmejal. »Kako sem pa videti?« Stisnila sem ustnice in odkimala. Ni šans, da bom še kaj povedala. Moj obraz ne bi prenesel še več zadrege. Bila sem že čisto zardela. »Daj no, povej mi!« Še močneje sem odkimala. Nikoli se mi ni zgodilo, da se ne bi mogla zadržati. »Daj noooo!« je prosil. »Nehaj se smehljati, ker mi vse le otežuješ!« Sploh se nisem zavedala, da sem to rekla naglas. »Jaz rajši grem.« Bolje to, kot da se popolnoma osmešim. Čeprav mi je vsaka celica v telesu narekovala drugače, sem se obrnila in odšla. Kmalu sem ugotovila, da mi Cole sledi. Najprej sem mislila, da se bo pridružil zabavi, toda sledil mi je iz hiše. »Kaj pa misliš, da počneš?« »Pospremil te bom,« je odvrnil, kot da bi bilo to samo po sebi umevno. »Ne, ne boš?« Zakaj to zveni kot vprašanje? Še enkrat sem ponovila: »Resno mislim, ne boš me pospremil.« »Prav, ampak jutri te čakam pred šolo. In takrat te bom peljal domov.« Že sem mu hotela povedati, da mi ne more ukazovati, ko je z nežnejšim tonom dodal: »To mesto ni varno, Jessica.«
******************************************************************************************************
To je pa Cole




08. maj 2014
u163794
u163794
next
08. maj 2014
u171550
u171550
Ful ful ful super zgodbica + next+ nova bralka
08. maj 2014
next
08. maj 2014
neeext pa full dobr Cole ( Ian )
08. maj 2014
Resno Ian ko bi saj Paula dala omg.......
09. maj 2014
Aja next
09. maj 2014
Dej Špela ti tuki s paulom pa dimitrijem ko sta oba grda! Kr Kaso uprasi
09. maj 2014
Ne nista tajana obzalovala bos da si jima rekla grda
09. maj 2014
Hahahhahahhahaahahahahhaahhahahahahahahhaa a ti to resno? Hajahahahhaa sam grda sta usejen...
09. maj 2014
u165758
u165758
NEEEEXT
09. maj 2014
u170557
u170557
next
09. maj 2014
u151965
u151965
neeext!
09. maj 2014
u167582
u167582
ian <33333 že zarad tega bi brala samo reči da je vampir ne volkodlak! hočem vampirja! <3 ian ian ian... sori obsedena sm
Neeeeeeeeeeeeeext!
09. maj 2014
✉ reαder ✉ jaz sem tud obsedena z njim! Če bi bil malo mlajši, bi ga kr ugrabla pa pojedla!
******************************************************************************************************

Naslednji dan sem v glavi začela sestavljati seznam:
1. lociraj tarčo
To je bil James Clairton. Poslovnež. Vodja tolpe Zlati zmaj. Sam je ubil najmanj deset ljudi in naročil stotine umorov nedolžnih ljudi. Njegov atentat so naročili njegovi sovražniki. Trenutno se skriva v tem mestu. Njegovo sliko imam v telefonu, ki je neizsledljiv.
2. opravi »storitev«
Umor, po domače.
3. končaj letnik
Pri tem sem se spačila. Sovražim učenje.
4. izogibaj se Cola
Ta točka se je v mojih možganih svetila rdeče. Nezadržno me vleče k njemu in to ne more biti zdravo. Saj ne, da me skrbi za meje zdravje. Halo! Saj sem volkodlakinja, za božjo voljo! Nikoli ne zbolim.
Kaj pa naj naredim z Emmo? Še nikoli nisem imela prijateljice, ki bi ji zaupala. Z moje strani je bilo le prikimavanje in strpno smehljanje, ker sem vedela, da bom morala slej kot prej oditi. Med poukom seveda nisem poslušala. Naenkrat je nekaj pritegnilo mojo pozornost. Čista tišina. Vsi so zrli vame. Pri vratih je stal dežurni učenec. »No, gospodična White, ravnatelj vas ne bo večno čakal.« Pospravila sem svoje stvari in šla za dežurnim učencem. Vraga, na šoli sem šele dva dni in sem že v težavah?!
***
Po koncu pouka me je Emma zasliševala. »Povej mi vse podrobnosti!« »O čem?« Dvignila sem obrv. »O tem, kako se prijatelja zvleče na zabavo in dobesedno porine v naročje prvega fanta, ki pride mimo?« Emma je za trenutek pomislila. »O tem bova pozneje. Najprej mi povej, zakaj so te poklicali k ravnatelju?« Super. Torej o zabavi ne bova govorili niti danes, ker bom zbežala kakor hitro bom lahko in tako mi ne bo treba lagati ali razmišljati o določenem lep... čakaj malo! Umiri hormone, punca! Nobenega lepotca ni! Emma me je pričakujoče gledala, zato sem ji odgovorila na vprašanje. »Ravnatelju ni všeč moja uniforma.« Šolske uniforme so bile grde. Črno krilo sprane barve, bela srajca, črna kravata in suknjič s simbolom šole. Zato sem se odločila popestriti svojo opravo. Dodala sem črne bulerje, zapestnico z bodicami in kravato svetlozelene barve. Bila je zelo nenavadna kombinacija, a mi je bila všeč. »Celo učiteljski zbor je imel za glavno temo moja oblačila,« sem se zasmejala. Emma je se mi je pridružila in se zahihitala. Zmajala je z glavo, da so ji svetli kodri poskakovali okrog glave. »In kaj boš storila v zvezi s tem?« »Ja, nič! Svoje želje si lahko zataknejo v-« Še pravočasno sem se ustavila. Bili sva že na šolskem parkirišču. Opazila sem zlati avto, toda moj pogled je pritegnila oseba, ki je bila naslonjena nanj. Oblečene je imel strgane kavbojke in navadno belo majico s kratkimi rokavi. Srce mi je začelo pospešeno utripati in četrta točka mojega seznama je nenadoma izginila.





09. maj 2014
u165758
u165758
NEEEEEEEEEEEEEXT!!!!!!!
09. maj 2014
Next
10. maj 2014
u151965
u151965
neeeeext!
10. maj 2014
u167582
u167582
in prišel je Cole...Cole! vpijemo hura! hahahahahaha
ja enako
....zmešana sem
Neeeeeeeext!
10. maj 2014
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!
in plus nova bralka sem
11. maj 2014
u171550
u171550
neeext čim prej
11. maj 2014
u171663
u171663
neeext
11. maj 2014
Glava mi je govorila, naj grem stran, srce pa naj stečem k njemu. »Kaj pa starejši Walker počne tu? Saj ima Tom svoj avto.« Emma. Nisem ji odgovorila, le pozdravila sem jo in se približala Colu. Po džentlemensko mi je odprl sopotnikova vrata. Zardela sem in hitro sedla. Torbo sem vrgla na zadnji sedež. Cole je že sedel v avto. »Kam naj te odpeljem, ljubica?« Vražje se je nasmehnil. Ljubi bog, poglej te ustnice! Namrščila sem se: »Nisem tvoja ljubica!« Mirneje sem dodala: »Lahko me pustiš v centru.« »Kje v centru?« »Na glavnem trgu.« »Greš v cerkev ali v turistično agencijo?« Odprla sem usta, toda iz njih ni prišla nobena beseda. O čem pa govori? Pogledala sem v njegove oči. To je bila napaka, saj me je njegov pogled le še bolj zmedel. Ob moji zmedenosti se je zasmejal. Vrgel je glavo nazaj in se prepustil smehu. Pokazal je vrsto čudovitih belih zob. Ko se je pomiril, je razložil: »Na glavnem trgu stojita le cerkev in agencija. Tam ni nobenih stanovanj. Povej mi naslov in odpeljal te bom, kamor hočeš.« »Ti je kdaj padlo na pamet, da mogoče nočem, da veš, kje živim?« Svoje besede sem takoj obžalovala, saj se je takoj zresnil in v očeh mu je poblisnila bolečina. Takoj za tem se je spet nasmehnil, ampak ta nasmeh ni dosegel njegovih oči. Prižgal je avto. »V center, torej.« Sekundo kasneje je, kot da se ne bi mogel zadržati, dodal: »Ljubica.« Med vožnjo sva molčala. Ko je ustavil na robu ulice pred zaporo, ki je označevala peš-cono, sem končno zbrala pogum in ga vprašala: »Zakaj to počneš?« »Kaj?« »Voziš me domov. Skrbi te zame. Zakaj?« »Mora za vse obstajati razlog, Jessica?« Ognjevito sem pokimala. Cole je zavzdihnil in poskušal oblikovati besede. »To mesto... Ni takšno, kot se zdi na prvi pogled. Za človeka je lahko nevarno. Še posebej za dekle, ki se samo sprehaja naokrog.« Še vedno mi ni bilo jasno. »In kaj to tebi mar?« »Samo nočem, da se ti kaj zgodi!« Z roko si je jezno šel skozi lase. »Samo to mi povej, živiš vsaj v bližini?« Najprej sem oklevala, ampak nekaj mi je govorilo naj mu zaupam. »Ja,« sem zašepetala. Roko je stegnil mimo mene in zajela sem sapo. Iz predala je vzel kuli in na zbledel račun napisal svojo številko. »Če bo kar koli narobe, me pokliči. Prav? Ne glede na to, koliko je ura.« Papirček mi je stisnil v dlan. Vzela sem torbo in se skobacala iz avta. Preden sem zaprla vrata, je zavpil: »Jutri zjutraj te bom počakal tukaj!« Nisem odgovorila. Zavila sem v stransko ulico in se zazrla v listek. Roka me je še vedno ščemela, kjer se me je dotaknil.
******************************************************************************************************
Mnenja? Vam je všeč?
11. maj 2014
u163794
u163794
najboljša zgodbica ever!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
FUL je dobra!!!!! če kdo reče da ni dobra ga zadavm!!!!





11. maj 2014
u163794
u163794
kuj ga zadavm.
11. maj 2014
u167582
u167582
waaaaaaau!
Neeeeeeeext!
11. maj 2014
u165758
u165758
neeeeeeeeeeeext
11. maj 2014
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: https://www.spletna-stran.com/slika.jpg