ptv
***
❤ MY LOVE IS A LIFE-TAKER
ful bi pisala o temu tipu k ga mam zdej, na kratko - long distance, cez 5 dni pride v slovenijo in js sm tok zivcna ker samo nocm unict cesa kar mava, ker men on res tok pomaga. sm dost prepricana da bo use uredu, ampak mi je grozn pomislt da bi se use koncal sam zato k bi bla js al slabe volje al pa sam mela cudne reakcije in bi biu domino efekt in bi slo use sam se na slabs. ampak ni prou da razmislam zdej o temu, ker je useen vecina mene tok navdusena in komi caka da pride , da se ga bom lahko spet dotaknila in ga dozivela in his entire entity.
anyway, ugotovila sm cez vikend k sm mela res slabo pocutje da rabm neki sprement oz da je u men se vedno en del k me tok zrusi, nek del preteklosti k ga se nism popolnoma sprejela. in js sm se nekak ze tok distancirala od sebe pred tremi, štirimi leti da težko najdem povezavo in vem da točno ta del je povezava - ta vpliv k ga ma ta del preteklosti še vedno name, te dvomi k jih mam zarad tega in občasno slabo počutje glede sebe (k je u zadnjem času na žalost spet bolj pogosto but i'll ge through it, prepricana sm tut da s pomocjo fanta k bo prsu sm in njegove fizicne prisotnosti). in to je pomoje to, da sm se zarad ljudi slabo pocutla glede svojga izgleda. toook tezko to priznam ampak useen mi moj izgled se vedno ni usec in ob enem pa ne vem kako bi rada zgledala / kaj bi rada spremenila (razen genetski zapis).. in s tem pridemo do naslednje stvari o kateri sm se hotla razpisat, tut ena ugotovitev cez ta vikend, ker sem ta vikend dejansko prisla do ugotovitev o mojem lately slabem pocutju in torej; pred kksnim letom al pa dvema sm pisala da nikol ne bom zadovoljna ker bom vedno hotla več in vedno najdla neki kar bom še hotla - čeprou se mi je takrt zdel da mam že basically use. zdej se mi pa res zdi da mam use kar si zdej lahko sploh zaželim, zato si nč več ne želim. mogoče bi rada mela mau motivacije da se posvetim ustvarjanju - slikanju/filmom, ampak to ni tok nnujno sploh več. moj cilj za življenje je ratu zdej da bi ustvarla družino, ljudi k bi jim polepšala in tudi dala življenje, in oni men in da bi jih lahko preživljala in sam mela neki tazga, neko tako zlo močno ljubezen. in to je men resno najlepša misel, sploh ne znam utemeljit za kaj, ampak zdi se mi da s tem si izpopolniš življenje in lahko rečeš, da dejansko živiš. sej bi mogoče kkšni SJW al pa feministi rekl zakaj more bit to standard u današnjem svetu, zakaj bi mogla bit družina cilj usakega? ne vem, ne znam opisat ampak se mi zdi da to dost biologija diktira. na splošno naše želje. sej je lepo če hočeš res met uspešno kariero pa delat neki kar rad delaš ampak smo useen pomoje ljudje tok socialna bitja in naš nagon je da se reproduciramo - vedno je blo u preteklosti tko in verjetno bo tudi v prihodnosti (drugače pa prihodnosti ni lol get it?). lepo je, če nimaš nekega visokostandardnega socialnega življenja, da se zaposliš z nečem kar tebe osreči in fak blagor ljudem k jih neka taka stvar resnično osreči. mene osrečjo ljudje, družba, dogodki k jih preživimo skupi ker me nekak dopolnejo in tut če bi delala na filmih, kar je moja največja želja, bi to delala zato ker bi si ustvarjala drugačne scenarije za življenje oz bi jih nekak prenesla iz možganov v obliko umetnosti. no sej to ni edini razlog, je pa zelo velik razlog. in najbolj motivirana sem bla za filme takrt k nism mela nekega resničnega življenja ampak samo fantazije v glavi. fantazije k sm jih tud prek nečesa estetskega hotla izrazit. ne vem, a ni to kako umetnost deluje? neki hočeš izražat in za to rabš tut met motivacijo in željo po tem da želiš biti slišan in ne ostat samo ena silhueta. no sej prikazovanje svojih misli in prepričanj ni edina možna smernica umetnosti, ampak je pa po mojem dost motivator za kreativnost. sicer lahko tut slikas pointless stvari kot so realistični portreti ampak temu bi js bolj rekla vaja tehnike.

ampak kaj js vem, šele drugo leto sem bolj poglobljena v vidike umetnosti.
vem, da sama sebe dost motiviram s tem ko izpisujem svoje misli, da bi use prikazala tut skozi neki z estetsko vrednostjo. se mi zdi da se mi dost poklopjo te stvari lol natural born artist hahaha
prej sm omenila, pa nikol nism dokončala - nezadovoljstvo z izgledom. ne vem kako nej se lotim odstranjevanja tega problema tko da bo resnično za vedno izginu. mogoče bi mogla pogledat na preteklost, na moje najslabše obdobje, ko sem iz okolice dobila signale da nism dost dobra... mogoče je razlaga usega tega in razlog za sprejetje to, da so bli otroci. otroke se pa težko razume, ker so nekak nerazvita persona. ah, kaj pa vem, hana u prihodnosti, upam da se sprejmeš tudi po izgledu in to res permanentno, in prosim opiši, kako.
IN HER KISS I TASTE THE REVOLUTION
***
12. junij 2017
ptv
***
❤ I'M STILL WANTING MY FACE ON YOUR CHEEK
ze tri ure berem reddit threat o imaginaciji in cloveskih mozganih in formiranju spominov in mi je tok amazing in me impresira ampak sm ob enem tut zlo zalostna ratala. no ne cist zalostna, ampak bl na splosno custvena, tok mixed emotions.. uglaunm brala sm o temu da se ljudje dolocenih stvari spominjajo kukr resnicnost ampak so sam reakcija mozganov - dost znanstvenikov misli da so tut sanje samo spuscanje kemicne forme DMT (poznana tut kot ena zlo groznih psihadelicnih drog saj njen ucink traja ene 3-10 minut, clovek ki pa vzame ma obcutek da traja lahko tut vec ur) in da so v nasih organizmih nekaki preprecevalci tega, da bi s sproscajnem DMT mi ustvarjali spomine. zato se sanj večinoma ne spomnemo, al pa se jih spomnemo zelo bežno. in to ni dokazano, ne me vzemat za resno in vse to je samo znanstveni pogled na sanje, sej usi vemo da psihološki pogled je popolnoma drugačen (aka 'sanje so naša percepcija realnosti', 'sanje nam nekaj sporočajo', 'sanje so naši možgani ki nam pomagajo'). sicer zdej vedno manj in manj verjamem v pomen sanj kot neki bolj globokega, ceprou ne vem, nism prepricana ker tut ce je vse glede sproscanja DMT pol je res cudasko kako se nm v glavi nardijo dejanski dogodki. ampak je tudi res, da naj bi nase telo nekak proizvajalo vecje kolicine DMTja pred tem ko umremo oz ko smo v velikem šoku (nesreče). sama osebno po temu kar sm dons raziskala res vrjamem v to teorijo, ceprou vem da se bo moje mnenje lahko z lahkoto spremenilo ko nardim se mau vec researcha glede te teme. uglaunm, omenila sm da mamo v telesu nekake preprecevalnike formiranja spominov glede na sproscanje DMTja. in zlo razmislam o temu, da pri nekaterih ljudeh niso te preprecevalniki tok uplivni. sama sm ena izmed ljudi k si usak dan zlo detajlirano zlo pogosto spomnim sanj k sm jih mela, lahko je tut več sanj. ne sicer vedno, ampak bi rekla da se 2/3 dni spomnim svojih sanj. in ljudje, ki so probali DMT se spomnijo svojih tripov (ne v popolnosti, nekateri se sploh ne spomnejo, zlo je razlicno - tko kot pri sanjah in i recommend da si pogledate mau po youtubu k ljudje opisujejo svoje izkusnje). zato lahko mirno recem da verjamem v to, da lahko ljudje tudi v popolnosti se spomnejo vseh svojih, lahko bi rekla, halucinacij zarad tega pomanjkanja preprečevalcev. nooo uglaunm, mau sm zasla, moj namen je biu opisat forum k sm ga brala, ko je moski pisal da se mu je v soku po nesreci, v casu ko je bil nezavesten (v resnici je trajalo 15 minut), odvilo 10 let zivljenja. v njegovi glavi in njegovi realnosti je on mel zeno, otroke in sluzbo, dom, vse kar bi si lahko zelel za svojo prihodnost. in pocutu se je grozno, ko se je zbudil in vse to zgubil. velik ljudi je pisalo o temu in tut o njihovih sanjah pa to in js se lahko delno poistovetim in to je stvar k me je najbl zjebala čustveno. tut js sm se že kdaj zbudila iz sanj k so ble bolše kot resničnost in sm samo hotla nazaj zaspat in še neki časa živet v tistem svetu. in zlo je fucked up da je to neki kar so ubistvu naši možgani nam projecirali, kot neka zgodba, k ni resnicnost ampak se cloveku k to dozivlja zdi kot resnicnost. velik ljudi je na forumu pisal da so se samo zelel vrnit u tist svet in da v njihovi podzavesti se vedno (ceprou majo v resnici punco/druzino) obstaja nek drugi svet za njih, drugi ljudje, do katerih hocejo pridt. in js si lahko predstaulam kok ena taka stvar lahko unici celotno druzino in nasi mozgani so neki tok neverjetnega...
vem da mau preskakujem iz tem, ampak hotla sm oment se lucidne sanje k so ubistvu mogoce zarad sproscanja DMTja u nasih mozganih. zarad tega ker mi lahko to s pravim pristopom dozivaljamo kot resnicnost, in to je se bl grozno, ker so nasi mozgani in takrt si ustvarmo svojo popolno resnicnost. kok je cudn, da lahko zivimo v svetu k sploh ne obstaja. kok je cudn da samo zarad ene kemikalije lahko v resnicnosti dozivljamo tok takih razocaranj, ker nismo nekje drugje. nekje v nasi samosvoji realnosti.

ubistvu, overall, nekak za nobenga ne zelim da bi kdaj kej tazga doziveu ker vrjamem da ti zlo zjebe realnost. in tut to sm se sprasvala, ljudje k se drogirajo nekak bezijo od realnosti in men se to useen ne zdi prou. sprasvala sm se ce mogoce pa je, da ti zivis u enem lepsem svetu kjer ni trpljenja ceprou ni resnicno, ampak je ubistvu edina stvar k jo mi dokaj poznamo ta resnicnost k je. in ce ti konstantno bezis od tega (al pa seveda nenamerno tko kt zgori opisani primeri, joj tok ne privoscim nobenmu tega) bo tvoja resnicnost se tok tezja za sprejet. useen sm js se vedno clovek ki vrjame v to, da si sam ustvaris lahko veliko vec stvari kt se ti mogoce zdi, in vedno lahko postanes drug clovek in spreobrnes svoje zivljenje. use je v teb, ni potrebe da bezis iz situacije z vstopom v nerealnost - rajs spremeni svojo realnost, ker je mogoce.
nekak morm na konc usga pridt se do samomora, ker razmislam o temu ceu dan dons, od kar sm slisala da je pevec od linkin park naredu samomor. vem, da sm js tut dost na temu blogu pisala da hocem umret ampak odkar so se men letos, 2017, nardile tok velike spremembe kukr so se mi, vrjamem, da se da cist cist use spremenit in da clovek ne more met razloga da bi se ubiu. edino kar nekak opravicuje samomorilske misli je neozdravljiva FIZICNA DEJANSKA NEOZDRAVLJIVA BOLEZEN (fyi ne prenesem ljudi k depresijo tretirajo enako kt kronicne bolezni like ffs depresija je fizicna bolezen mogoce samo iz znanstvenega pogleda ker na koncu usega prides vedno do kemicnih snovi v mozganih ampak serotonin in dopamin- to je zdravilo, nikakor ne antidepresivi (so samo placebo ucinek tablete al pa uspavalne tablete k te nardijo bolj mirnega in utrujenega, za kar pa je stranski ucinek ironicno tut depresija)!!!! hana, nikol ne uzem nobenga antidepressiva to je population control lol no but really antidepresivi so tablete narjene na placebo ucink) - serotonin in dopamin pa dobis s soncem in telovadbo in zdravim nacinom zivljenja in z zdravo prehrano, torej je ozdravljivo in je 'bolezen' popolnoma odvisna od tebe ---> zato depresija ni fizicna bolezen, ampak mentalna, upam da smo to razcistili). no uglaunm, zeljo po samomoru bi razumela sam iz vidika da si u polozaju u katermu ves da dejansko nemors nc vec narest zarad svoje fizicne kronicne bolezni in ubistvu samo cakas na naravno smrt in resnicno trpis. v vseh drugih primerih je psihicno trpljenje popolnoma tvoja krivda ker si gospodar svojga nacina zivljenja in svojih misli, zato samomora ne opravicuje. in zato je samomor tok strahopetsko in povsem sebicno dejanje. vem da u momentu ne razmislas o nicemer drugem kot samo o seb - kar pa samomor nekak nardi impulzivno akcijo? a je se kdo zmeden? nic ne opravicuje samomora, to je moje mnenje, in je definitivno sebično dejanje. še posebi kar je chester naredu - ja, linkin park majo depresivno musko in ljudem so s temi besedili s katerimi so se lahko poistovetili zihr pomagali cez tezke case - ampak da naredis samomor res ni dober izgled. da fanom pokazes da je uredu da si tok šibek in se predaš in se ubiješ, še posebi če maš 6 (!!!!!!) otrok. otroci katerih starsi so se ubili, so 3x more likely da se bodo v prihodnosti tudi sami ubili. to je dejstvo. in res je slab vzor, slab nacin da gres, zlo nesprejemljiva stvar da jo nardis. razocaranje.
***
21. julij 2017
ptv
***
❤ WE SPOKE AND MORE
mela sm najbolse pocitnce. in vem tocno kaj hocm u zivljenju. tko najbl faking cliche stvar ofak ampak to je sam da bi bla z njim. ni mi vazn kje ziviva, kok dnarja mava, kaj delava, sam da sva skupi. js se nikol nism bla tok zaljubljena. in faking boli ker je to tok delc, on je tok delc, moznost da bova kdaj lahko tko skupi je tok delc in js se tok ne sekiram glede dnarja ampak ma resnicn faktor v temu kako bom js dosegla njega, kar je zlo zalostno. ena taka stvar kt so faking poprintani listi al pa zelezni mini diski al pa namisljene vsote k so samo stevilke (sam neka nadrealna stvar) naju drzi narazn. in nekak me je zlo strah da mi on tok pomeni, ker se bojim da bom nehala iskat smisu u mojmu zivljenju, ubistvu, tbh sm ga ze. men se zdi da je smisu to da sm z osebo k jo mam najrajs, si nardim druzino, nardim neke nove osebe k jih oblikujem in da use skupi obdaja taka ljubezen. seveda bi rada delala se kej poleg tega ampak me ne zanima ce uspem u zivljenju na tak nacin da bom prepoznavna, me bo obletavu denar in ljudje na ulici. rada bi bla sam ponosna nase in to bi mi omogocl ze sam to, da vem da me ma nekdo rad. ne vem ce trenutno loh recm da sm ponosna nase, ponosna sm na dejstvo da sm odrasla tok kt sm in da sm zdej u taki fazi kjer se pocutm dost polno. ampak ob enem pa se mi zdi da mam prevec stvari. oh, pac nicesar se ne bi rada znebila sam vedno bl mi je muka hodt u solo ker sm ze najdla svoj pomen zivljenja in bi rada sam cim prej zacela z njim zivet. in vem da ta odnos je tok delusional in da je to tok grdo, nebom se zapustila, probala bom sebe dat na prvo mesto in koncat to solo in se naslednjo in narest neki, da bom financno sposobna.
tko najbl me boli to da ne vem kako bom dobila denar da bom brez stresa zivela in dons sam o temu zdele razmislam in me u tok slabo voljo spravla, sej zdej u 21. stoletju se en 18 letnik ne more kr odselt, js se faking avta ne bom mogla met ker so prevec drage te stvari da si en moje starosti to prvosci. in rada bi sluzla svoj dnar ampak dnar pride tok pocasi in tok z muko in to je zadnja stvar k jo js hocm delat. mislm, ne bi me motil cce bi nekega dni hodila u navadno sluzbo in mela doma eno navadno druzino, sam rada bi mela faking dom pa avto ampak je tok prevec drago use skupi..
sploh ne vem kaj lahko nardim in se tok obupno pocutm k res ne vem ce mam kksn talent in med tem casom k nism razmislala tok o seb in svojih talentih sm jih pomoje zgubila. in zdele se mi ceu cajt ponavlja po glavi sam besede in obrazi ljudi k so mi iskreno rekl da neki bo iz mene. ampak a res bo? sploh ne vem kaj bi lahko blo iz mene, res se pocutm da nemorm u eno smer ker me omejuje to da nimam dost karizme za karkoli kar bi js rada delala. moje slike nimajo dost karizme, moji filmcki, prevec je competition in itak js nism dost dobra in izvirna da bi km visi prsla in pocutm se tok ujeto u tem socialnem sistemu u tej kapitalizaciji, in hocm sam vn ampak nemorm. in pomislm kako bi si pred neki casa rekla da lahko karkoli iz sebe nardis, ampak js nemorm, ne dosegam standardov. tok bi rada sla naprej in nardila en velik korak zase v smislu umetnosti, ampak nikol nc ne nardim. zato nikol ne bom dosegla ciljev. zlo sm vesela k sm se tok mlada ampak cez eno leto bom ze 18 in skos sm govorila da se bom pr 18ih odselila (ce me ne bo oci kr fuknu vn iz bajte anyway) ampak ne vem kako bi blo to sploh mogoce. rada bi bla spet mejhn otrok k vrjame u te sanje in u to da mi lahko uspe ker zdele ne vem kako nej dobim motivacijo. razn cez to kar sm ze omenila, obraze k mi u moji glavi ponavaljajo da bo neki iz mene. somehow mi je ta 'bo neki iz tebe' najvecji kompliment ceprou se u resnici sploh na nc ne navezuje. in pol pomislm na celo mojo generacijo, kaj bo usak od njih iz sebe naredu? kdo bo prsu na vrh? pomoje bom js, k sm celo zivljenje se pocutla da mam ze naravno to kar rabm met in nerabm nc velik delat da bi se izbolsala, prstala na tleh. in to je najbl kruta resnica, ah.

kok depresivno joj im sorry
***
14. september 2017
ptv
***
❤ SOULMATES
Long time no see... joj kok se slabo pocutm ker ta blog je ena najbolsih stvari zame in za moje obcutke in najbolj realisticno in terapevtsko je vedno uplival name da sm se sam razpisala kar mi gre po glavi, brez da bi prsiljeno pisala verze al pa kej smiselnega al pa prenesla u art form, to na temu blogu so moji najbl pure obcutki kar se jih da iz mene prvlect, ker nc ni prsiljeno in mogoce je sam neko nesmiselno blebetanje ampak je useen najboljsi vpogled u moje misli. no pa sm out of curiousity predn sm zacela pisat tole mau pogledala gor zadnje tri objave in mau preletela in sm skos samo o njemu pisala. in se vedno sva skupi. in zaboli me k preberem da sm ze takrt samo njega hotla in sm se bala da bom zgubila drug smisu u zivljenju in res sm ga. ze doug casa ne razmislam vec o seb kot o posamezniku katermu bo neki uspel na takmu poklicnem podrocju, razmisljam samo se kako rada bi bla z njim. in po eni strani je pa on edina motivacija da se js sploh se trudm in probam bit dobra o stvareh ker res samo rabva denar da bova lahko bla skupi. in vedno bolj se priblizuje cas ko bom koncala srednjo solo on pa faks in ta cas sm mela js vedno u glavi kot konec long distance in da bova koncno skupi lahko. zdej pa je dons sou nazaj u anglijo po ceumu tednu pr men in bil je ze cas da se midva zacneva bolj resno pogovarjat o stvareh in ne samo day dreamat... kar pa ni blo neki dobr ubistvu lol zato ker sva ugotovila da se oba bojiva prihodnosti in oba se bojiva tega casa ker sva oba insecure, js se bojim da ne bova mogla bit skupi, on pa se ubistvu boji tega da bi mogu odgovarjat zame in za moje obcutke. in sva se pogovarjala use mozno in koncno zelo openly in sm ugotovila par stvari k me je zlo zlo zlo razzalostil. tko da to bo ubistvu en rant zdele glede usga skupi... pac ah, soulmates itak vem da ne obstajajo ker res tezko najdes neki kar ti bo perfektno oz je to nemogoce. lahko pa najds nekoga cigar flaws sprejmes in se trudis in nekoga s katerim se bols pocutis kot s komurkoli. in men je to on. ze odkar ga poznam, ze od prvega dneva k sva se vidla u zivo sva cutla ta deep connection, js sm se takrt pocutla kt da ga poznam ze zlo doug casa. in ze odkar sva skupi vem, da hocm z njim prezivet celo svoje zivljenje in je on tist cilj u zivljenju k ga mam, ker sm ga tok u celoti sprejela in name overall tok pozitivno upliva... res sm dostkrat zalostna ker nisva skupi in se vedno nism ush anxieties premagala in se vedno mam issues with getting too irritated too easily ampak mi je on use to tok pobolsu. prek njega sm tok spoznala sama sebe in tok me motivira da sm boljsa oseba, in daje mojmu zivljenju pomen. tut ce se kregava al pa ce kdaj pomislm da nocm bit z njim nemorm kr zanikat tega kok je on poboljsu moj zivljenje in polepsu use in kok sm bla predn sm ga spoznala skos depresivna in nesigurna in zaprta in kok zdej sama sebe bl poznam in kok sm bl odlocna in samozavestna in tut po drugi strani dost bl pripravljena poslusat druge in racionalno razmisljat in spreminjat misljenje glede na to kok vec se naucim o doloceni stvari...

ampak on pa se glede mene ocitno ne pocuti tko. ocitno sm mu dala prevec znamenj da mi tok pomeni in je on res scared of commitment in mogoce je use kar mi je govoru o prihodnosti samo lagal ker zadnje case skos omenja da mi je itak ze na zacetku povedu da hoce nekoga k bo z njim sodelovou in zgleda mu trenutno res kariera najvec pomeni, mogoce tut zato k ugotavlja da u temu casu se nikamor ni prlezu in da se res stara. pa vedno bo najdu nek izgovor, pogosto bo v men, da js ne prenasam razdalje. mislm da je to zlo dobro znano dejstvo in zato pa hocm da ta razdalja zgine cim prej k bo lahko... ampak ugotavljam pa da on ni tak family guy (haha funny bc he loves family guy (unrelated)) .. res je tezko k nekomu das celo svoje srce in use kar mas ulozis v njega, uso energijo, dobesedno use kar delam u zivljenju delam z mislijo na njega ker on je men cilj u zivljenju in lepo je met cilj k te motivira, ampak je zalostno in zlo me izmuci psihicno in fizicno k vem, da on pa nima mene za cilj. on ma za cilj svojo kariero v muski, in v cilju nima mene. k pomisli na prihodnost jo vidi tut brez mene, inn to mi je prznau. mogoce the way i feel love ni zdravo, ampak po drugi strani pa what would you expect from me, js sm bla ze od nekdaj obsedena z ljubeznijo in s tem da hocm met partnerja in use to.. ampak je pa res grozn k ti tok hocs z nekom bit, on pa tebe ne vidi v temu. in ni preprican da sploh hoce resno zvezo. ceprou mi rece da ma najbolsi connection z mano kt s katerim koli prej k ga je kdaj poznou, po drugi strani mi pa vseen lahko rece in z mano govori kt da mu je to tok lahko use odvreč stran. kot da nc ne pomenim v resnici. kt da ta trud k ga js vlagam u to nikol ne bo poplacan in kt da js nism vredna tega da bi clovek, ki mu js pomenim najvec na svetu in sm najbolsa stvar kar se mu je zgodila, zelel bit z mano. in se potrudil zame. sej nocm velik no, samo mau pozitive in truda... oz samo pravo ljubezen. ker js ga bom podpirala pri usm, on je najbolsa stvar kar se mi je kdaj zgodila, js sm njemu supposedly najbolsa stvar kar se mu je zgodila, mava ubistvu moznosti (ker sva oba odrasla in sposobna sprejemat odlocitve) da bi bla skupi, ampak vedno se bodo najdli izgovori ocitno. mah. razmisljala sm o faksih u angliji, ker js bi to zanga nardila. in on mi ocitno z lahkoto rece, da ni vrjeu da bi js to nardila, zato pa ni hotu spodbujat. mogoce to velik pove o temu kok bi biu on prpravljen narest zame, baring in mind da sm js una k sm se njemu prilagodila in sla cez poletje delat u anglijo in tbh, i loved it. zaljubila sm se u anglijo. ceprou je on od tm sm se js usakic k sm hodila tja pocutla mau distant pa nism bla prprauljena se preselit tja, ampak zdej sm pa tok prprauljena. in to sm tut ubistvu spoznala glede sebe prek tega da sm z njim. da sm odlocna in samostojna postala in da me res ni strah nicesar tazga, ni me strah bit na novem mestu, strah me je samo bit custveno prizadeta. in njega pomoje deep down tut, ceprou sam pravi da se pocuti numb. ampak vem da se ne, ker mu je udarl na zelodc. pa pogresam njegou objem in res hocm bit z njim. res res res hocm bit z njim. to je edina stvar k si jo zelim. no ne edina, ampak zaenkrat glavni cilj. zelim zasluzt dnar da bom lahko si prvoscla da bom z njim in da bova lahko nekje zivela, zelim si preko umetnosti nekak ustalit income, pol pa bi se se z njim ustalila. pa lahko potujeva, pa studirala bi, pa rada bi da je uspesen glasbenik, pa rada bi pol later in life mela z njim otroke... mogoce spet daydreamam ampak ni prepovedano, ker sm ugotovila da daydreaming na ljudi ubistvu upliva bolj pozitivno kukr pa da se prepricujes da si realist s tem k govoris da so ene stvari nemogoce. mislim, ce misls da je neki nemogoce pol se vrjetno ne bo uresniclo, ker sploh ne bos probu. ce pa daydreamas in useen poskusis, je pa najhujsa stvar lahko razocaranje. ampak itak je vedno prisoten risk za razocaranje, najboljsa stvar pa da ti to uspe. in ne bom obupala nad to stvarjo k si jo resnicno zelim in use bom nardila da bom lahko z njim. ker ne vidm , kako ne bi mogla bit. (((razen ce on res ne bi biu interested kar me je pa najbolj strah, ampak to pa lahko sprejmem))). sej edina stvar k naju loci je razdalja oz ena one way ticket za 30 evrov.

joj kok sm zdej zalostna k sm sla iskat slike in sm se spomnla na ta film, a star is born je najbolsi romanticn film, js sm tok jokala in se vedno k se spomnm na ta film jokam ker sva sla to skupi gledat in sva oba relatala, in to je najlepsa ljubezenska zgodba in noben film po mojmu okusu ne zajame pure love tok dobr kt ta film in tok sm vesela da sm spoznala svojga fanta k se mi zdi da je to tok redka in tok prevec lepa stvar da bi sla narazn, ker sva se oba pocutla tko kt da sva se u filmu prepoznala.. ah. zdej pa nemorm nehat jokat.
hotla sm se rect, da je use mogoce. glede svoje umetnosti in tega se tok ne sekiram vec ker nocm bit the greatest in pomoje efford res se tok poplaca, in nc nm ni omejeno. tut glede zivljenja na splosno, nase usode ni noben zapisu, noben ne more vedt kaj se ti bo zgodil in usaj u nasem svetu v tem casu (na sreco) zaenkrat se ni tko da bi ti lahko nekdo kontroliru prihodnost. tko da ja, hocm endat use to on a bright note in pozitivno, ker je use tko k more bit. useen pa sam odlocas, kako more bit, usaj do neke mere. don't be scared to dream
***
04. november 2018
js res upam, da v življenju dobiš to, kar si želiš pa da boš srečna. tolk dolg ze nism bla na igrah, ampak k pridm gor je tvoj blog eden redkih k jih precekiram
Next
13. februar 2019
ptv
oh js sm se pa najbl razveselila k sm prsla zdele tut po dolgem casu gor in vidim da si mi komentirala! uporablam igre tbh sam se zato da tlele na temu blogu rantam
14. februar 2019
ptv
***
❤ FASCINATION ENDS
nemorm vrjet da je ze 3 mesce odkar sm nazadnje pisala ker res pogosto pomislm da morm kej napisat sm. no dons sm se pa res spraula ker mam dost za povedat. sploh ne bom sla za nazaj brt kar sm napisala ker je na moj pocutje zdele to cist irelevantno. ne vem ce je to zdej sam tako zimsko res slabo obdobje sam js se res pozimi tko slabo pocutm vedno, vedno me spremlja sam ta obcutek da nism nc vredna, da bi najrajs sam spala cele dni in mogoce tut umrla. zadnje case dost razmislam o svoji lastni smrti, kar se mi kr od naenkrat spet zdi cist sprejemljiv state of mind, which sucksss honestly. ker sm bla ze tok dobr, zdele se mi pa kr use pocasi sesuva. no ze kr doug casa, ampak je vedno slabs. in vedno bl se tut prblizujem tem deadlineom za zlo pomembne odlocitve u svojem zivljenju ampak js nimam pojma kaj bom nardila.. pa se kksne pou leta nazaj sm mela use ze tok lepo planirano v svoji glavi, tocn sm vedla kaj hocm in kako bom to dosegla ampak sm nardila zlo velko napako - da so te moje zelje temeljile na drugih. se posebi na fantu, kar je pa najslabsa stvar k jo loh kot mlad clovek nardis. ampak js sm bla skos tko prepricana da bom itak lahko hendlala ce bova sla narazn in da itak ne delam tok velkih odlocitev sam based na njemu but oh i was so wrong. use kar sm mela u zivljenju planiran za naprej, kadarkoli sm si predstaulala sebe u prihodnosti je blo z eno malo druzinico, parimi mackami pa kuzki, z fantom k me resnicno ljubi in resnicno funkcionirava. in to je u zadnjih dveh letih tok globok u moje mozgane prslo, ta ideja, da zdej sploh nemorm vec sprejet tega da realnost enostavno pac ni taka. in da se le redko najdejo ljudje k bi se mel res tok zlo radi in bli tok zlo compatible, in sej tut boli k ti nekdo rece da misli da nista compatible, ti si pa cist prevec noro zaljubljen sam ucasih je resnica preprosto u nasprotju z nasimi zeljami ali custvi. ja, se posebi ce ta resnica temelji na drugih ljudeh in njihovih custvih. ja anyway u men se vedno ostaja najvecja zelja to da bi mela druzino, k bi se mela res rada in bi bla tko srecna druzina in da bi custva in ljubezen premagala use probleme. ker to pa vem da lahko js sama cutim do enga cloveka - da bi zanga lahko nardila cist use in ostala z njim tut u najbl tezkih casih, ampak je tezko najdt cloveka k bi se isto do tebe pocutu, se posebi ce je ta clovek taka custva ze meu do enga cloveka. mah umes sm lahko to dejstvo sprejela in si rekla 'being someones last love is way more valuable than being someones first love' ampak jojjjj ce ti ta clovek u glavo prizna da mu je bivsa velik vec pomenila kukr mu ti trenutno je pa kr tezko sprejet in si zamislt da bi bla prihodnost lahko taka kt sm si jo predstaulala. se posebi ce je all along in the relationship ta clovek biu nekak nezanesljiv in ne odlocen in nikol ni za zihr vedu ce sploh hoce bit s tabo. se mi zdi da sm porabla dve leti svojga zivljenja da sm gradila neke sanje k so razpadle samo zarad enga cloveka. well at least ive grown in vem da bom o prihodnosti, tut ce bo z njim, zlo zlo dobr premisnla predn bom nardila nasledn korak. ker se res nocm zasrt pa pustit svojim custvom pa desperate zeljam da spet prevladajo in bit razocarana na koncu. ful je lahko spregledat dolocene stvari takrt k si resnicno zaljubljen in js nocm bit nikol vec tok ranljiva da bi me lahko nekdo v takem stanju popolnoma zmanipuliru oz skrivu stvari pred mano in da bi js lahko se vedno vrjela u neko prihodnost. mah zakaj sm sploh kadarkoli predn sm sla u to zvezo razmislala o prihodnosti, kar je vazn je vedno sedanjost in ce se ze u trenutnem casu ne pocutm dobr in sta ble te dve leti zveze eno navadno trpljenje, zakaj sm sploh vstrajala?? ker sm res vrjela da bo neki iz naju in da je to tok vredno tega. ker sm js u to tok ulozila ampak je zlo bedno k druga oseba ne cuti isto do tebe.


lol yeah what else can you say, se posebi ce ti je ta oseba ceu cas trdila drugace pol ti pa prizna, kr naenkrat, po tolkem casu, da je biu resnicno zaljubljen samo enkrat, in da ta oseba nisi bla ti. could it be that time has taken its toll? pa sej kaj loh nardis glede tega? ljudi ne mores spremenit, zato js ne krivim cist nobenga za to sranje k sm si ga u glavi ustvarla glede prihodnosti, samo neumna sm bla, pa samo tok desperately sm hotla od doma. sej itak use vedno izvira od doma right? usaj zdej vem, da more bit moj glavn cilj to da se lahko odselim in osamosvojim, drgac bom pa kr u avtu zivela ce ne druzga, sam da sm loh nekje na svojem. dost mam tega da ne morm samo zivet kot zelim. pa dost mam sama sebe k mislm da morm zivet svoj zivljenje based on other people, sej do neke mere je tko, ampak moja sreca ne bi smela bit odvisna od drugih. lust for life. nocm niti tega da bi bla moja sreca odvisna od enih enkratnih dogodkov na katere cakam celo leto, al pa enih petkovih vecernih zurov pa nekega careless state of mind k ga lahko sam ob dolocenih momentih dozivis, js hocm najdt resnicno voljo do zivljenja. voljo do usakodnevnega zivljenja, tko da bi bla sama s sabo tok zlo zadovoljna da ne bi cist nc druzga rabila, nobenih ekstremnih okoliscin al pa mentalnih stanj, ampak da bi se usako jutro brez problema zbudila zato ker sm js js in ker zivim zivljenje k ga zivim. svoje zivljejne. in da ne bi to temeljil na nobeni osebi, nocem temeljit na nobenmu ker ljudje vedno razocarajo, to mi je blo itak jasn ampak sm vedno verjela u pravo ljubezen, u to da te nekdo lahko ljubi tko kt ti njega and thats where i was blind. res se nesmes pr nicemur zanasat na nobenga drugega. usaj u temu casu odkar sm pocasi zacela te stvari ugotaulat sm se bl tut seb posvetila ker sm se pocasi vedno bl sprijaznla s misljo da te moje zelje ne bodo nikol uresnicene in da se bom mogla zacet met rada pa najdt neke pozitivne stvari sama u seb. no tukej pa pridemo do tega k sm ze na zacetku omenila, ful je tezko zdej krnaenkat spremenit te moje zelje in se sam sprjaznt s tem in je to pomoje tut razlog da zdej vedno bl razmislam kok bi blo drgac fajn da bi sam umrla. ne bi se ubila, ampak sam zginla bi. nc me ne veze nikamor, na prjatle me ze kr neki casa nc ne veze tok zlo, druzini bi blo pomoje bols ce me ni, itak pa nimam pomena za ta svet, ubistvu ga celo unicujem. pa itak ne vrjamem vec u to da bom kdaj dosegla absolutno sreco. zdele sm kr tko torn med tem da bi iskala se sreco u seb pa lust for life al bi pa sam obupala nad usm. ker mi je tok grozn, mela sm use ze u glavi splanirano nekak podzavestno pa mi kr use razpada, pa najslabsa stvar je da se at the end of the day ne pocutm dobr sama u seb. ceprou sm zacela delat vec na seb pa se probala tut u svojih interesih izboljsat, se mi zdi da mi sam ne gre.

i'm this torn lol, dejstvo pa je da ne glede na use kar se mi je zgodil sm nazaj na temu, da se ne maram taka k sm in to je pomoje moj navecji problem, but what can you do, se sama ne morm nc efektivnega za to narest ker ne bom nikol dost dobra, ze od vedno sm bla high achiever and i'll never reach my goals, ker bodo vedno visji.
***
14. februar 2019
ptv
***
❤ I BLAME YOU FOR THE MOONLIT SKY
ahh ze tok doug casa nism pisala da sploh ne vem kje nej zacnem. niti dnevnika ze od maja ne pisem in sm se tok sama od sebe oddaljila da sm se dejansko zgubila in to mi je tok grozn. zadnje case mam tako potrebo da bi se sam z nekom pogovarjala in mu use o seb povedala ampak itak razumem da me je tezko razumet (wau haha) in se pol u take stvari sploh ne spuscam. prevec casa bi porabl pa pol na koncu sploh ne bi blo produktivno ker dvomim da bi nasprotna oseba sploh razumela lol. zato mam pa tok rada fanta. pac he is amazing, ne vem ce sm kdaj cloveka k ma tok potrpljenja spoznala, on me pa ze najdl casa trpi and yes we struggle, ampak pol at the end of the day k pomislm je ze to tak velik affection da njega dejansko tok o men zanima, kaksna oseba sm, the core of me. kar mi je grozn je pa to da zdej nimam nobene prjatlce k bi ji loh to govorila, da bi kr naenkrat zacela neke random stvari govort in se ne bi rabla obrazlozevat ker bi me ze poznala. in trenutno me sam fant res res pozna. pac za druge pa ce kej omenim in sam nanese na tak pogovor k je mau bl deep o mojih osebnih pricakovanjih in custvih al whatever pa js kr zmrznem in se mal glupo in cold nardim. kar je mozn da tut razlog da pac nimam nobenga cloveka k bi biu res close to me, mogoce ker sm js tok closed off? ne vem, sam a ne gre to folku na zivce da govoris sam svoje stvari? ah mene je sam strah da me noben dejansko ne bo razumel.

in ko sm ze omenla fanta, time for some updates. zlo zanimivo mi je blo dozivet to da me je pustu in sva mela odmor, in po resnici povedan sm se po eni strani pocutla zelo prosto in samostojno in zadovoljna sama s sabo. po drugi mi je blo pa tko kt zdele, da nimam dejansko nobenga drugega in honestly tut nemorm bit bothered da bi zdej neke globje stike s komurkoli drugim vzpostavljala.. pol pa je blo se to, da sm mela obdobje ful visokega confidence, k sm bla dejansko aktivna in delala in zaposlena in pocutla sm se normalno. kot da dejansko pasem tja, pocutla sm se kot da je to plac zame, tko mentalno in fizicno kjer bi mogla bit, del zivljenja k je tko vreden zanjega zivet oz ta pristop k sm ga mela do sebe pa do zivljenja je pomoje bil najbl flegmaticen odnos in zato nekak idealen. ampak oh k usaj ne bi bla tok kompleksna, da me po takem casu k ga prezivljam sama na svojem pol prime ta need da mam ljudi okol sebe s katerimi sm si dejansko blizu. in sej se sama sebe ne poznam, priznam, ker ne vem ce bi rajs mela globje odnose z ljudmi al sam neki mal bl shallow, kar je pa lahko tut zlo prijetno in zadovoljivo. ker takoj k sm padla izven takega ritma zivljenja sm mela kolaps haha mentalen in fizicen in sm se sam kr naenkrat spet tok slabo zacela pocutit. in mogoce bi kdo reku da pol morm nazaj tja kjer sm bla in tko na hitro zivet ker sm takrt dejansko brez skrbi in vesela, ampak men se zdi da se mi u temu casu u men sam nabirajo stvari k me deep down vlecejo k temu da bistveno rabm neko bl poglobljeno prijatlstvo z ljudmi. ne vem, ful mi je zanimivo k sm mela zdele en random thought haha - ne spomnem se, ce sm sploh ze kdaj na temu blogu pisala o tej stvari ampak mi je res zanimivo ker se mi zdi da so to res moja razmislanja natipkana in usakic na zivljenje mau drugac gledam in se o drugih stvareh sprasujem... ubistvu bi mogoce kr psihijatra rabla hahah k bi bil placan da me poslusa, ampak at the same time js pa tega ne bi placevala, joj, ker nocm bit razocarana ce ne bo nobenih izboljsav. pa se nemorm si prvosct haha.
no ko sm pa lih omenla psihijatra, se lahko se u to temo mau poglobim. torej, prijateljstvo na nivoju ko cloveka dejansko zanima the core of you in to kaksna oseba si se mi zdi velik vec vredno kot en psihijater. ampak ker veliko ljudi ne najde take podpore in skrbi s strani drugih ljudi, in ker pac usak clovek svoje zivljenje zivi in te mogoce res nemore cist cist poznat, se jih velik odloci za psihijatra. ampak js nocm poslusat zdej enih ljudi k me ne poznajo kako mi govorijo 'sometimes you gotta fall to be able to fly again'. razmislala sm pa o psihijatru zato ker bi rada spoznala en del sebe k ga mogoce nikol se nism in se nikol se nism tok zlo poglobila u njega ampak zadnje case tok velik o njem razmislam. obviously te zivljenje kot otrok najbolj zaznamuje, in js sm nekak ze vso bullyjanje in low self esteem in te take probleme k so iz sole pa vrstnikov izviral predelala in se res ne sekiram vec, ker sm pomoje nekak mentalno prsla do take starosti da razumem da so otroci pac samo otroci. del sebe k ga ma hocm se spoznat in predelat je pa ta del otrostva k sm ga prezivela z druzino in na splosno nas druzinski odnos. kar pa je verjetno zlo vecji del mene kot so neki sovrstniki, ampak nikol nisem vase in v svoje probleme pogledala s te plati da dejansko druzina na otroka tok vpliva. in zdej sm prepricana, da ta moja nesigurnost in nekak krhkost, da sm sploh padla pod vpliv komentarjov sovrstnikov ko sm bla mejhna, dejansko izvira iz druzine in nasih odnosov. in ne zelim trdit da je z mojo druzino karkoli narobe ker mam stanje miljonkrat bolse kot vecina otrok na svetu, ampak cist usaka druzina drugace funkcionira in ta odnos res tok zaznamuje otroka. sam zdele se nism u takmu stanju da bi sla tok globoko razmislat o temu oz ne razumem kako nej sploh grem preko tega... mogoce sm zato zacela razmislat o prjatlstvu in kok zlo i could use a friend and someone who is actually interested in me. no in zato tut tok cenim fanta.
mam pa tut problem da mam vedno manj motivacije, se posebi v teh poletnih mesecih sm se pomoje cist drugac zacela obnasat in gledat na svet, k sm delala in bla tok aktivna in mau bl povrsinska ratala in se zarad tega nism tok seb posvecala in sm tut zgubila motivacijo. ok zdej bom sla na faks ampak honestly sploh ne vem u kaj se spuscam in ce to hocm delat ker zdele k nism tok sama vase pogreznjena oz k sm mela tako dolgo obdobje k nism govorila ne pisala o nobenih problemih in jih nism niti procesirala, v tem casu tut nimam za umetnost vec motivacije. kar je zlo bed?? kako bom js to u prihodnosti delala, ce tok hitr zgubim sama sebe in to zeljo, joj. sej itak nism bla nikol tok career driven tko da se ne sekiram tok prevec, sam mal je bedno da v galeriji ne uzivam vec tok kt bi ucasih. in me je res strah da te passion ne bom nazaj dobila, zato ker sm lena in se mi ne da posvetit mal casa seb.

ah pa se to. res nocm razmislat, res se tok izogibam temu, res nocm probat ubesedit stvari in posledicno tut do nobenih odgovorov ne prhajam ker ja, niti procesiram ne. in zadnje case sm se tut zalotla da cist usakic k je kej tazga da bi blo bols razmislt al pa se pogovort se bom js rajs zaposlila z necim drugim al pa u skrajnem primeru zacela razmislat kok bi se blo dobr zadrogirat. hahaha to je tut smesna misel sam zdele sm res prevec sproscena gelde tega in bi me pomoje kaksn zlonameren clovek komot prpelu do tega stanja zasvojenosti haha. ah, pa tut musko sm nehala poslusat, ne najdem vec nove muske k bi mi bla ful usec in sploh ne vem kaj nej nardim glede tega ker starih komadov mam pocasi ze dost.. res se ne spomnem kdaj sm sla nazadnje z slusalkami na bus, v avtu mam pa itak sam staro musko... mogoce ce se prsilm in si nalozim kaksne nove albume od izvajalcov k so mi usec, npr tool, pol bi lahko to zacela poslusat ampak at the same time pa vem da bi u avtu nepoznane pesmi sam preskocila. joj, avto je kriv.
zdi se mi da ze ful casa pisem in bi sam nekak zakljucla ze, ampak nism omenila da v tem casu sm tut zakljuclja solo, nardila maturo, sprejemce za faks in use zrihtala in je to tut velik moje pozornosti terjalo (hahah) ampak sm vesela da je konec. mogoce je sam tako obdobje in se bom zdej na faksu ponovno najdla. no, ze to, da sm si zdele dovolila mal bolj razmislat in procesirat je en tak znak da mogoce pa sm na pravi poti. pa tut ce nism, bo ze prisel pravi cas.
***
01. september 2019
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: https://www.spletna-stran.com/slika.jpg