MOJA NOVA TEMA - ONE DIRECTION PREFERENCES http://www.igre123.com/forum/tema/one-direction-preferences-%29/68941/
10. marec 2014
neeeeeeeeeeeeext
10. marec 2014
neeeeeextttt
10. marec 2014
neeeeeeeeeeeeeeext<3
11. marec 2014
u82046
u82046
next
15. april 2014
u155895
u155895
no jst sm začela pravajat horny imagine in bi bla ful vesela če bi brali.
http://www.igre123.com/forum/tema/s-one-direction-horny-imagines-s/70064/
+ res sory za oglaševanje
16. april 2014
Next+ nova bralka
17. april 2014
Nexxxxxxxxxt+ nova brauka
18. april 2014
omb, pišeš popolno!
Neeeeeeeeeeext!
19. april 2014
Sicer sem že nameravala nehat pisat, ker ni bilo velikega odziva vidim, da vas je kar nekaj, ki berete, tko da verjetno danes pride nov del
19. april 2014
<333
19. april 2014
KONČNO NOV DEL in končno boste izvedele, kaj se dogaja

Torej, odločila sem se, da sicer še napišem nekaj delov, ampak jih bom precej spustila. Ker nimam časa bom napisala samo še nekaj delov, ki bodo sicer bolj zanimivi od prejšnjih, če se bo zgodba razvijala mogoče nadaljujem z več deli. Uživajte!

3 LETA KASNEJE!!

Ob pogledu na belo palčko v moji roki me je stisnilo v želodcu in roke so se mi začele samodejno tresti. Solze so padale po licih, najprej počasi, nato vse hitreje. Padla sem na tla in se stisnila v kot ob steno kopalnice. Nisem vedela ali naj bom vesela, obupana, prestrašena ali žalostna. Nisem vedela kako naj povem Harryju, nisem si predstavljala kako bo reagiral. Spomnila sem se vseh trenutkov, ki sva jih preživela skupaj v teh treh letih. Spomnila sem se najinega poletnega potovanja v Pariz in se nasmehnila ob misli, kako neverjetno je bilo. Ob spominih, se je obup še povečal, solzam ni bilo konca. Začutila sem brnenje telefona, vendar nisem imela moči, da bi pogledala kdo kliče. Nekaj časa kasneje sem se prisilila, da vstanem. Palčko sem položila nazaj v škatlo in jo skrila v svojo torbico. Odšla sem do umivalnika, kjer sem si umila obraz, ves črn od maskare. Lase sem si spela v čop in se preoblekla v trenirko. Pogledala sem na telefon in opazila dva neodgovorjena klica od Harryja. Kljub temu, mu nisem vrnila klica, bala sem se, da bi se še enkrat zlomila. Namesto tega sem vtipkala številko moje najboljše prijateljice iz mesta, kjer sem živela še nekaj let nazaj. Telefon sem prislonila k ušesu in se usedla na posteljo.
»Meg?« sem zašepetala, prepričana, da me ni slišala.
»O MOJ BOG. Cassie? Sploh veš kako te pogrešam? Kdaj prideš na obisk? Kako si? Kako sem te vesela,« je vpila v telefon. Njena reakcija bi me po navadi nasmejala, tokrat pa me je spravila še v večji obup.
»Noseča sem,« sem pohitela, brez oklevanja, saj bi bilo potem še težje. Nekaj časa je bila tišina, slišalo se je samo njeno težko dihanje in moje tiho ihtenje.
»Vse bo vredu, okej?« je rekla tiho. Pozabila sem kako hitro je vedno našla pravi odgovor, kako me je vedno znala pomiriti.
»Kaj se je zgodilo? O moj Bog, kako si želim, da bi bila v tem trenutku pri tebi,« nisem prepričana, vendar mislim, da je tudi ona jokala. Megan je moja najboljša prijateljica že od vrtca. Osnovne šole, vse odkar smo se preselili. Praktično je nadomestila Liama in postala moja dvojčica. Nikamor nisem šla brez nje, ničesar nisem počela brez nje. Ko so se njeni starši ločili, sva skupaj preživele najtežje trenutke v njenem življenju. Ko sem bila med poletjem sama doma, sva hišo razdejali do te mere, da sva morali najeti čistilni servis in plačati iz svojih lastnih prihrankov. Ko sem bila žalostna jaz, je bila žalostna ona.
»Ne vem kako se je zgodilo. Že cel teden mi je bilo slabo in upala sem, da od hrane ali podobno. Ampak zdaj sem prepričana, da ni od hrane. Naredila sem test in je pozitiven, prekleto. Sploh ne vem kako je prišlo do tega, ne sanja se mi, kdaj se je to zgodilo,« sem povedala v eni sapi.
»Si mu že povedala?« Odkimala sem z glavo in se še isti trenutek zavedla, da me pravzaprav ne vidi.
»Ne. Ne vem kako. Kaj če me bo zasovražil? Kaj če me bo pustil? Ne vem kako bi skrbela sama za tega otroka, ampak splav ne pride v poštev.« Megan je zavzdihnila in nekaj časa premišljevala.
»Poslušaj me sedaj. Skupaj sta že tri leta. Ljubiš ga in on ljubi tebe. Vedno ti je stal ob strani in tudi sedaj te bo. Če ti ne bo, ti bom jaz in tvoja družina. In tega se dobro zavedaš. Stara sta že 21 let. Nista več tako mlada, da ne bi mogla skrbeti za otroka, oba imata službo in stanovanje,…« še preden je lahko nadaljevala sem jo prekinila.
»Ampak on je na vrhuncu kariere in fani bi ponoreli. In kaj bodo rekli fantje, in Liam. Vedno hujše postaja,« sem zajokala in telefon močneje prijela v svoji roki.
»Ne misli samo na najhujše. Vsi bojo ob tebi in vse bo v najlepšem redu. Čez devet mesecev boš imela v rokah najbolj razvajenega in ljubljenega dojenčka na svetu. In jaz bom pri tebi. Zdaj pa pojdi v kuhinjo, popij kozarec vode in pojdi na sprehod. Pojdi v trgovino, na pijačo, pokliči koga, naredi nekaj, da se zamotiš. In ko prideš nazaj mu lepo povej. In potem me ponovno pokliči. Razumeš?« Nasmehnila sem se ob njenih navodilih in tiho zamrmrala v odobravanju in nato prekinila klic.

Komentarji, mnenja, pričakovanja? Vam je všeč če nadaljujem?
19. april 2014
u156327
u156327
neeeeeeeeeeeeeeeeext
19. april 2014
zgodbica je fenomenalna<3
pričakujem da bota Liam in Harry lepo sprejela novico, in da je Harry seveda nebo zapustil, drugače ti nekaj naredim haha<3
pretvarjala se bom, da tega vprašanja če naj nadaljuješ ni blo, mislim da je logično da MOREŠ nadaljevat<3
-neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext<3
19. april 2014
Okej, men je iskreno povedano precej dolgčas, zato se bom mal razpisala. Sicer bi se že včeraj pa se mi ni dalo.. tak da..
Tole je ena najboljših zgodbic na igrah. Majkemi. Tvoj način kako opisuješ dogodke, kako opisuješ čustva, osebe, trenutke. Kako opišeš vsako podrobnost, trenutek v zgodbi.. to je popolno. Občutek mam da sem sama v samem dogajanju knjige in sem neka tretja oseba v zgodbi ki samo opazuje to dogajanje. ker to je iskreno povedano popolno. Res sem velika oboževalka knjig in zgodbic in sem res zelo zbiirčna kaj preperem. Ker za mene more bit tista stvar, ki jo berem popolna. najboljša. Opisano more biti vse tako da si predstavljam da sem tam. Da občutim tisto kar glavni junaki občutijo. Da sem jaz oni. In iskreno povedano to je precej težko doseči, sploh pa to da se jst smejem in jočem z zgodbico. No jokala še nisem ampak se mi zdi da bom kmalu pa en vem zakaj. Uglavnem pri tej tvoji zgodbici vse to občutim, vidim. in iskreno povedano bi mi bilo zelo žal, če bi prenehala pisati tole zgodbo, ker bi igre zgubile eno boljših pisateljc.
In glede nadaljevanja. mislim da Harryju nebo povedala. da ga bo pustila in se skrivala pred njim. da bo šla domov. nato pa se bo vrnla nazaj v london. da ne bo nihče izvedel da ma otroka. in potem bo harry nekako to izvedel in potem bo zgodba naprej tekla od unga tvojega prvega nexta.
Mislim da je to popolnoma neumno vprašanja, če nam je všeč če nadaljuješ. Mislim da MOREŠ nadaljevati, ker to je ena izmed najboljših zgodbic in mislim da bo nam rednim bralcem prekleto žal, če boš končala s pisanjem. Ker bi blo zgodbice in ideje škoda, da bi vse to končala. Ker zgodbica je popolna.
Tak da prosim, da čimprej nadaljuješ!
Neeeeeeeeeeeext!
19. april 2014
Okej, zdej se bom pa še jst mal razpisala! Najprej HVALAAAAA za take komentarje, iskreno mi polepšajo dan. V bistvu si nism mislna sploh, da se zdi komu ta zgodba res tok dobra in da lahko tok not padš, ampak sem zlo vesela, da ti je tok pri srcu. Ko pišem tut jst čist not padem in sploh ne moram nehat. Res sm mislna končat z zgodbo, ker nimam velik časa in mi je zmanjkalo idej, ampak sem po tem delu opazila, da mam še kr neki zamisli in da bi si lahko vzela čas nekajkrat na teden, da nadaljujem.
Ko sem brala tvoj komentar sem se kar smejala zraven, res mi je v veselje, da ti zgodba tok velik pomen. Taki komentarji mi dajo še dodatno motivacijo, da se trudm in pišem. In tut če ne bo dost bralk, bom nadaljevala, ker tut če pišem za dve in če vam tok pomeni z veseljem objavljam
Nov del imam že spisan in verjetno ne bo to kar pričakujete, da bo. Možno, da ga bom objavila že danes, tako da spremljajte
HVALA še enkrat
19. april 2014
u82046
u82046
neeeext
19. april 2014
Omggggggg fàk kok popolnoooooo *________*
19. april 2014
u122384
u122384
Next!
Res, meni se zdi, da moram vse bolj brskati, za IZVIRNIMI FanFictioni, ampak tale se je kar pojavil in nisem se niti zavedala, da se je odprl nov zavihek. Upam, da ti ne bo več zmanjkovalo idej, ker sem enkrat že prebrala nekaj delov, ampak sedaj sem končno dobila priložnost, da se razpišem in se posvetim tvoji mojstrovini, verjemi, si ena izmed redkih, ki spoštuje svoje sposobnosti in jih ne precenjuje (brez zamere). Res upam, da čeprav je pozno in se to verjetno ne bo zgodilo objaviš next!
19. april 2014
To je nekaj najbolj popolnega na tej strani in že samo tvoja ideja, ki je še nisem nikjer zasledila je prfektna! Hitro nadaljuj, ker sem postala obsedena
Next in nova bralka)
19. april 2014
Še enkrat HVALA in vesela sem, da imam take bralke Lepe praznike
-11 POGLAVJE-

Pograbila sem jakno in skrbno preverila, če je test še vedno v moji torbici. Vsekakor nisem želela, da bi ga Harry videl, preden pridem domov. Pred odhodom sem Harryju napisala, da me še nekaj časa ne bo doma in da verjetno pridem proti večeru. Iz omarice sem vzela ključe in si tesno zapela jakno, na glavo sem si dala kapuco, za vsak primer, če bi bili v bližini paparaci ali fani. Torbico sem stisnila k sebi in si v ušesa vstavila slušalke ter si prižgala glasbo. Najprej sem se ustavila v bližnji kavarni in si naročila kavo, nato pa počasi odšla do parka. Poiskala sem prosto klop in se usedla ter se trudila, da bi vsaj za trenutek preklopila misli na popolnoma drugo temo. Karkoli. Vendar mi ni uspelo. Nenehno so se mi pred očmi odvijali prizori, kako bo Harry jezen, kako mi bo rekel, naj izginem iz njegovega življenja, kako mu bom uničila kariero in da noče meti nič s tem otrokom. Po drugi strani sem razmišljala kako bi lahko skupaj vsi trije preživeli božič in odšli na počitnice v Pariz, kjer sva bila prejšnje leto. Predstavljala sem si, kako skrbi zame, ko ne bi mogla spati in kako prenaša moja naporna menjavanja razpoloženj. Roko sem nagonsko položila na trebuh in po licu mi je ponovno spolzela solza. Bila sme prestrašena in v pričakovanju. Seveda želim imeti družino z njim, vendar še ne tako kmalu. Kljub vsemu sva še premlada.
Lonček za kavo sem vrgla v koš za smeti in nadaljevala pot proti trgovskemu centru. Nisem želela na avtobus, saj sem nujno potrebovala svež zrak in čas za premislek. Tokrat nisem gledala v izložbe trgovin z lepimi oblačili ali torbicami, nisem se ozirala na ljudi, ki so hiteli po trgovini. Hodila sem naprej in brez besed zavila v prvo trgovino z otroškimi stvarmi, kjer prej še nikoli nisem bila. Počasi sem hodila med stojali in policami z igračami in se pri sebi nasmehnila. In takrat mi je prišlo na misel, da bi Harryju lahko novico sporočila še na kakšen drug način kot z besedami. Kupila sem snežno belega pajacka z majhno žirafo na sredini. Bil je tako majhen in prisrčen. Odšla sem do blagajne in poskušala čim hitreje opraviti nakup. Nikoli ne veš, kdo spremlja časopise in pozna življenje slavnih fantov iz 1D. Zadnje kar bi is želela je, da bi novico izvedeli novinarji in bi bila v trenutku na vseh naslovnicah revij. Na srečo mi prodajalka ni namenjala velike pozornosti, praktično me še pogledala ni. Pograbila sem vrečko in jo zatlačila v torbo, ter se počasi odpravila proti domu. Zgroženo sem ugotovila, da sem zunaj že več kot tri ure, očitno sem se preveč časa ubadala z lastnimi mislimi, medtem, ko sem opazovala kako se v parku igrajo otroci.
Domov sem prišla dvajset minut kasneje in opazila, da so vrata odklenjena. Kar pomeni, da je Harry že doma. Sama sebe sem mirila in si prigovarjala, da bo vse vredu. Da bo vesel in da se bo vse uredilo. Celo pot domov sem sestavljala govor, kljub temu, da sem vedela, da me bo v trenutku, ko bom stala pred njim pograbila panika. Torbo in jakno sem položila na mizico pri vratih in se namenila proti dnevni sobi, kjer ni bilo nikogar. Pogledala sem še v kuhinjo, ki je bila prav tako prazna. Po stopnicah sem se odpravila v zgornje nadstropje, kjer so bila vrata najine spalnice priprta. Luč je bila prižgana, vendar je bilo vse tiho. Vse dokler nisem prišla bližje in slišala pridušenih stokov in nekajkrat zaslišala Harryjevo ime. Glasu nisem prepoznala. Počasi sem odprla vrata in s strahom pogledala v sobo, ko me je zadelo. Uresničili so se moji najhujši strahovi, v trenutku sem izgubila zaupanje v človeka, ki sem ga ljubila najbolj na svetu. In še vedno ga. Zaprla sem oči in se tesno oprijela vrat, saj bi v nasprotnem primeru padla.
»Harry,« sem rekla tiho, saj drugače ni šlo. V vsem šoku sem izgubila glas in moje telo se je treslo, kot šiba na vodi. In takrat me je zagledal. Njegov obraz je prebledel, ko je svetlolasko, ki je bila še sekundo nazaj tesno objeta ob njegovo golo telo in vpila njegovo ime, odrinil stran od sebe. Punca je bila brez besed, njen obraz je prebledel, rjuho si je tesno ovila okoli sebe in videlo se je, da je v zadregi. Kljub temu, da bi lahko kričala in ga ozmerjala, se nisem počutila dovolj močno. Vedela sem, da se bom zlomila, če ostanem samo še eno sekundo v tem prostoru. Glasno sem zaloputnila z vrati, pograbila jakno in torbo in se v solzah spravila ven iz stanovanja.







Upam, da niste preveč jezne, ampak mogla sem
20. april 2014
Ma pa ne nooo
Next
20. april 2014
o moj bog
neeeeeeeeeext!
20. april 2014
Popolno kot vednooooo *___________*
Neeeeeext
20. april 2014
next
20. april 2014
u122384
u122384
Next! *_*
Although, I am going to kill you...
20. april 2014
zakaj si naredla kej tazga ne noo omg I am going to kill you ... haha ne no neeext
20. april 2014
u155895
u155895
neeeeeeeeeeeeeext
20. april 2014
nebi smela tega naret, pa ti nisi normalna, daj no -.-

neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext<3
20. april 2014
u156327
u156327
neeeeeeeeeeeeeeeeeeext
20. april 2014
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani