- Kaj vam je v zgodbi všeč, kaj vam ni všeč, kaj bi dodale, spremenila, koga bi si še želele imeti v zgodbi, kakšnih trenutkov bi si želele več, kakšna posebna želja za kakšnega od fantov? zgodba je zakooooooooon posebna želja ja a b Niall lahka meu punco z imenom elena
19. februar 2014
Kaj vam je v zgodbi všeč, kaj vam ni všeč, kaj bi dodale, spremenila, koga bi si še želele imeti v zgodbi, kakšnih trenutkov bi si želele več, kakšna posebna želja za kakšnega od fantov? Karkoli? V ZGODBI MI JE VŠEČ ČISTO VSE, NIČ NEBI DODALA AL SPREMENLA, KER JE ZGODBICA AWESOMEEEEEEE *O*

neeeeeeeeeeeeeext<3
19. februar 2014
neeeeeeextttttttttttttttttttttttt <3
19. februar 2014
OBVESTILO!!

Ker opažam, da ima zgodba vedno manj bralk/bralcev, sem se odločila, da zopet, tako kot pri zgodbi Amor naredim naslednje... če katera od vas piše svoj FF oz. kakršnokoli zgodbo, mi lahko piše v zasebno sporočilo in potem oglašujem tvojo zgodbo v mojem naslednjem delu, ti pa bi v svoji zgodbi oglaševala mojo Se mi zdi, da se s tem lahko izognemo oglaševanju v komentarjih pa še nove bralke/bralce pridobivamo. Če je katera zaintereserana ZS!

P.S. Nov del pride danes ali pa jutri (:
20. februar 2014
neeext
20. februar 2014
Za vse, ki še niste videle:
Ker opažam, da ima zgodba vedno manj bralk/bralcev, sem se odločila, da zopet, tako kot pri zgodbi Amor naredim naslednje... če katera od vas piše svoj FF oz. kakršnokoli zgodbo, mi lahko piše v zasebno sporočilo in potem oglašujem tvojo zgodbo v mojem naslednjem delu, ti pa bi v svoji zgodbi oglaševala mojo Se mi zdi, da se s tem lahko izognemo oglaševanju v komentarjih pa še nove bralke/bralce pridobivamo. Če je katera zaintereserana ZS!

Vabim vas k branju nove zgodbe, ki jo piše šρєℓčєк<З . S pisanjem še ni začela in si zares želi novih bralk, tako da bi bilo super če bi prebrale --> https://www.igre123.com/forum/tema/ticket-for-reality/68235/







-OSMO POGLAVJE-

“ Si prepričan, da boš zmogel?” sem dvomljivo vprašala Harryja, ko je avto zapeljal v garažo mojega bloka. Skoncentrirano je pokimal in izstopil ter v sekundi prišel do moje strani. Odprl je vrata in telefon ter ključe spravil v žep, da je imel roke popolnoma proste. Kljukico na vratih je potisnil navzdol, kar omogoči, da se avto zaklene samodejno. Eno roko je previdno položil pod moja kolena in drugo okoli pasu. Prijela sem ga okoli vratu in kot bi mignil sem bila v zraku. Močno sem se ga držala, ko me je nesel proti stanovanju in z mano v naročju prehodil kar nekaj stopnic. Poiskala sem ključe v žepu svoje jakne in kakor hitro sem lahko odprla vrata stanovanja. Usmerjala sem ga proti spalnici, v mojem stanovanju ni bil namreč še nikoli in končno me je lahko odložil na posteljo.
“Hvala, ampak res bi šla lahko sama,” sem ga opomnila in previdno pokrčila levo nogo, ki je bila sedaj v mavcu.
“Prepričan sem, da je bilo tako veliko lažje, neroda.” Zavila sem z očmi in se mu prijazno nasmehnila. Brez besed je odšel iz sobe in izginil še preden bi ga lahko vprašala kaj namerava. Slekla sem si jakno in z veliko težavo sezula čevlje ter jih vrgla ob posteljo. Popravila sem si blazino in si pod nogo položila zvito odejo. Ne morem verjeti kako sem lahko tako nerodna, da si z eno nepremišljeno potezo - vsak idiot namreč ve, da na mokra tla drsijo - zlomim nogo. In kot da to ne bi bilo dovolj, je zdravnik posebej poudaril, da je zlom precej velik in da bo okrevanje dolgo. Šele ko sem ležala v postelji, sem se zavedla kako sem utrujena. Vožnja do bolnišnice in dolgo čakanje v čakalnici sta me popolnoma izčrpala. Zaprla sem oči, da bi si malo odpočila, vendar sem v trenutku padla v trden spanec.
Odprla sem oči in zagledala Harryja, ki je mirno spal na naslanjaču ob moji postelji. Glavo je imel nagnjeno na levo stran in lasje so mu padali na čelo. Celo v spanju je bil tako popoln. Pogledala sem na uro in opazila, da je bila že tri ponoči. Hotela sem vstati, vendar mi je bolečina to onemogočila. Spomnila sem se na mojo nesrečo in se naveličano vrgla nazaj na posteljo.
“Si vredu?” sem slišala Harryja, njegovega globokega glasu sem se kar malo ustrašila. Pokimala sem, a sem ugotovila, da me zaradi teme verjetno ni uspel videti.
“Vredu sem,” sem mu odgovorila in z roko segla do omarice, da bi prižgala nočno lučko.
“Zakaj si še vedno tukaj?” Presenečeno me je pogledal, kot da ne mislim resno.
“Ker te nočem pustiti same. Mislim, ni varno, da si sama. Lahko se še ubiješ, prekleto,” tiho se je zasmejal in se usedel k meni na posteljo.
“Zdaj vidiš, da sem dobro. Lahko greš domov in si odpočiješ. Preveč si že naredil zame in predolgo si že tukaj.” Hitro je odkimal in me z odejo pokril do pasu.
“Nikamor ne grem. Dokler ne boš bolje bom pri tebi.” Podal mi je čaj in me tako za nekaj trenutkov utišal. Dojela sem, da se ga bom težko znebila, zato nisem vztrajala pri svojem predlogu. Kljub temu mi je bilo neprijetno, saj ni še nikoli noben fant prespal pri meni. Sploh pa ne, ko sem bila sama v stanovanju. Očitno je opazil mojo skrb.
“Lahko spim v dnevni sobi, če želiš. Samo hočem biti tukaj, če me boš potrebovala. Mislim, da sama trenutno nisi sposobna skrbeti zase.” Svojo ugotovitev je podkrepil s trdnimi dokazi, ko je pokazal na mojo bolečo nogo, ki je bila do kolena zavita v povoje in gips.
“Hvala Harry. Hvala, ker skrbiš zame in ker ti ni vseeno. In hvala, ker me razumeš.” Nežno me je pobožal po licu in brez besed svoje ustnice položil na moje. Objela sem ga okoli vratu in se mu še bolj približala. Nežno sem ga ugriznila za spodnjo ustnico in čutila kako se je zasmejal.
“In lahko spiš pri meni, samo ničesar ne poskušaj,” sem rekla resno in počakala, da se je spravil na drugo stran postelje, še vedno oblečen v kavbojke in majico. Ugasnila sem luč in objeta sva zaspala že naslednjo minuto.
22. februar 2014
neeexttt<3333
22. februar 2014
neeeeeeexttttt
22. februar 2014
Next
22. februar 2014
Next hitr
23. februar 2014
neeeeeeeeeeeeeext<3
23. februar 2014
u155895
u155895
neeext
23. februar 2014
gdaj bo next
26. februar 2014
neeeeeeeeeeeeeeext
26. februar 2014
Next bo takoj ko bom imela cas, da ga napisem

Do takrat pa eno vprasanje... Zakaj mislite, da je v prvem delu prisel Harry k Cassie?
26. februar 2014
nevem a je bla noseča mogoč?
26. februar 2014
mogoc jo je vidu z drugim?
26. februar 2014
u155895
u155895
so jo posilili?
26. februar 2014
u147628
u147628
Omfg zdj prebrala!!
Omg omfg o faaaaak
Keraaaaaa perfrkcija!!!!

Amm mogoče se bo preselila,alpa je splavla? Hmmm ne ne ne kaj pa če ma kako bokezen? Blo bi smislno glede na to da je bla u boknici,sucer zaradi noge ampak whatever

Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeexxxttt
04. marec 2014
awwwwwwwwwww kok lepo *-*
next
04. marec 2014
Hvala punce in zanimivi komentarji ) next napišem v četrtek ali petek..
04. marec 2014
aja ta punca k igra cassie, igra tut v Make it or break it seriji ane? (:
04. marec 2014
u156327
u156327
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
04. marec 2014
jp, ta je iz make it or break it
04. marec 2014
Ja hahah se mi je zdela znana
04. marec 2014
Awwww, neext <3
08. marec 2014
Vem, da že dolgo nisem objavila nexta, ampak res ni bilo časa. Upam, da boste še zmeraj z veseljem brale, jaz pa se bom potrudila za čim bolj pogoste nexte. Opozarjam vas, da bodo prihodnji nexti bolj zanimivi, napeti in vroči

-DEVETO POGLAVJE-

Dva tedna kasneje!

“Cassandra Spencer,” zakliče sestra in v trenutku sem na nogah, tokrat veliko hitreje kot pred nekaj tedni. Pograbim torbo in jakno, ter se komaj primajam v zdravniško ambulanto. Kljub temu, da imam nogo v mavcu že dva tedna, še zmeraj hodim kot klovn.
“Pozdravljena Cassandra, kako je z nogo?” me vpraša zdravnik, medtem ko pregleduje neke papirje, predvidevam da izvide ali rentgenske slike.
“Boljše kot dva tedna nazaj,” se nasmehnem in mu namenim skromen nasmešek. Gledam ga, kako vse kar rečem zapiše v kartoteko in jo kmalu preda glavni sestri, ki me je sprejela.
“Mislim, da je čas, da osvobodimo tvojo nogo. Izvidi so presenetljivo dobri. V spodnjem nadstropju boš našla ambulanto, kjer ti bodo odstranili mavec. Čez teden dni pa se vrni na slikanje.” Njegove napotke sem si skušala čim bolje zapomniti. Zahvalila sem se mu in nato zadovoljno zapustila ambulanto.

“Končno zopet v normalnem stanju.” Josh se je nasmehnil in mi podal lonček s sladoledom, ki sva ga pravkar kupila v restavraciji zraven bolnišnice. Kljub temu, da okoliša bolnišnice zares ne maram, moram priznati, da imajo tukaj najboljši sladoled, kar sem jih kdaj jedla. Josh je poleg fantov moj najboljši prijatelj. Spoznala sem ga približno mesec dni nazaj, ko sem prvič prišla v modno agencijo, kjer trenutno delam. Najino prvo srečanje je bilo vse prej kot običajno…

-flashback-
Živčno sem prepletla prste in čakala, da se prekleto dvigalo končno odpre. Pogledala sem na uro in olajšano ugotovila, da imam še petnajst minut časa, preden se prvi sestanek začne. Medtem ko sem z eno roko držala kavo, sem z drugo popravila krilo ter preverila, da so moji novi črni salonarji zares čisti. Dvigalo se je končno prikazalo in previdno sem vstopila. Poleg fanta, ki ga nisem poznala, drugih ni bilo v dvigalu. Pritisnila sem številko petnajst in se postavila ob steno. Dvigalo se je nenadoma zamajalo in rjava tekočina se je nesrečno polila po celotni površini moje nove bele srajce, ki je bila mimogrede najdražji kos oblačila, kar sem jih kdaj kupila.
“Prekleto,” nisem se zmenila za osebo v dvigalu in sem panično začela z iskanjem robčkov v moji veliki torbici. Vsak pisk me je spomnil, da smo bližje petnajstemu nadstropju in da se sestanek začne v roku desetih minut.
“Potrebuješ pomoč?” obrnila sem se k fantu za mano in se spomnila nekaj čudovitega. Ponoven pisk me je opozoril, da smo v petnajstem nadstropju, zato sem srajco zatlačila v krilo in si na ramo posadila torbo.
“Hvala za srajco…” fant me je pogledal in si z obema rokama panično zapenjal svojo jopo. Široko sem se mu nasmehnila in sprejela njegovo vizitko, saj sem predvidevala, da bo hotel svojo srajco nazaj.

-konec flashbacka-

Ob spominu sem se zasmejala in se obrnila k Joshu, ki se je nenadoma ustavil.
“Imam kaj na obrazu?” Začudeno sem ga pogledala, ko sem končno dojela, da predvideva, da se smejim njemu.
“Samo na najino prvo srečanje sem se spomnila,” sem mu pojasnila in mu pustila, da je iz mojega lončka ukradel sladoled. Kakor hitro sem se obrnila so me preslepile bliskavice in lahko sem zagledala celo gručo ljudi, nekatere s fotoaparati, druge s kamerami. Kljub temu, da sem se v tem času navadila na paparace in da sem jih pričakovala povsod, kamor sem šla, sem se v trenutku zavedla, da Harryju današnje slike v vseh časopisih in spletnih straneh zagotovo ne bodo niti malo všeč.





10. marec 2014
Neeext
10. marec 2014
next
10. marec 2014
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani