Forum je zaradi pomanjkanja interesa uporabnikov ukinjen in bo kmalu izbrisan.

u158058
Okay še ena zgodbica by me :3 prvo bom napisala, kaj je zdaj, pol bom napisala kaj se je dogajalo prej in pol spet zdaj. okej? Pa kr začnimo
+aja pa za naslou pa idejo mi je bla muska od miley cyrus - bottom of the ocean
-------------------------CAST------------------------
➤ Jeremy Sumpter as Kyle Banks (17 y/o)
➤ Cara Delevigne as Zoe Dawson (17 y/o)
--------------------------------------------------------
ZDAJ
--------------------------------------------------------------------------------------------------------
''Ne drzni si priti bližje.'' sem mu ostro rekla. Za sabo sem otipala kuhinjski pult in pograbila velik nož. ''Ne drzni si.'' sem ponovila.
On se mi je vseeno počasi približeval ''Zoe, nič ti nočem. Saj veš, da te ljubim.''
''NE!! NI RES!! PUSTI ME PRI MIRU!!'' sem zakričala in iz oči so mi tekle solze. Dvignila sem nož proti njemu.
''Zoe, ne boš. Nisi morilka in tudi ne boš.''
''Ne!! Nehaj me prepričevati! Sploh me ne poznaš!! Kako si drzneš priti v moje življenje z namenom, da bi ga uničil?!'' Moj glas je postal hripav.
''Nisem ti uničil življenja.'' On je ostal popolnoma miren.
''Aja, torej zdaj če ti nekdo pove, da te ljubi, da si ljubezen njegovega življenja, da bi šel s tabo kamorkoli, potem pa ga zalotiš ko se poljublja s tvojo sestro, je to čisto okej? Aja, naj omenim, da potem to sestro še UBIJEŠ!!!''
Sklonil je pogled. ''Zoe, ne razumeš. Moral sem to storiti. Nisem imel izbire.''
''Vedno imaš izbiro,'' sem mu jezno zašepetala ''VEDNO!!''
Sesedla sem se na tla in nož mi je padel iz rok. Obrisala sem si lica, po katerih so mi tekle črne solze. Koko je lahko to storil? Kako?!
On pa se je le obrnil in odšel iz hiše. Želela sem iti za njim ter mu prerezat vrat. Ali pa ga pahnit iz pečine, na kateri je stala ta hiša. Bila je že čisto zmahana in stara. Mogoče pa se bodo udrla tla in bo umrl, sem pomislila. Ampak nisem imela energije, da bi vstala, kaj šele, da bi ga ubila. Kako mi je lahko to storil, kako?!
Zdaj pa sem pomislila na svojo sestro, ki jo je tako kruto umoril. Moral je to storiti. Pa kaj še. Res je znal lagati. Res je, da si z Rose nisva bili blizu, ampak še vedno je bila moja sestra.
Zaslišala sem korake. Očitno se je vračal.
''Pa daj, prosim te, nehaj se že skrivati, tvoje starše močno skrbi. Pa policija te tudi išče.'' spet je odšel. Zdaj sem zaslišala tudi zvok njegovega motorja. Odpeljal se je. 'Morilec je na prostosti' je bila prva stvar, ki mi je kapnila v glavo. Lahko sem le upala, da ne bo ubil še koga.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
PRED POL LETA
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Moje življenje ne bi moglo biti popolnejše. Imam super fanta, ki me ljubi. ampak res ljubi. Tudi jaz ga ljubim. Še nikoli nisem do koga tako čutila. Res, mislim, njegova čustva so mi pomembnejša od mojih.
V torbici sem iskala ključe. Upam da jih nisem spet izgubila, sem pomislila. Našla sem jih po kakšnih treh, štirih minutah. Vstopila sem in slekla jakno. Čeprav ni bilo snega, je močno zeblo (in deževalo). Sezula sem svoje mokre bulerje ter jih odnesla, da se posušijo. Stvari, ki sem jih prinesla iz trgovine, sem nameravala pospravit v hladilnik, zato sem vrečke odnesla v kuhinjo. Ko sem stopila noter, me je oblil hlad. Zagledala sem Kyla, mojega fanta, ter Rose, mojo 20 letno sestro. Vrečke sem avtomatično spustila iz rok. Takrat sta se zdrznila. Ko sta me zagledala, sta hitro skočila narazen. V očeh so se mi nabirale solze. Samo stekla sem ven, v svojo sobo, vrečke pa sem pustila na tleh. Zaklenila sem vrata. Ampak morate vedet, jaz nisem ena tistih cmeravih punc, k ise zaklenejo v sobo in jočejo pod odejo. No, cmera sem že mogoče, ampak jaz ukrepam, če hočem naredit spremembo. Vem, da se nič ne bo uredilo samo od sebe. Moram pa reči, da sem precej dobra v slabih odločitvah.
-----------
se nadaljuje...
kak se vam zdi? je okej?
+aja pa za naslou pa idejo mi je bla muska od miley cyrus - bottom of the ocean
-------------------------CAST------------------------
➤ Jeremy Sumpter as Kyle Banks (17 y/o)
➤ Cara Delevigne as Zoe Dawson (17 y/o)
--------------------------------------------------------
ZDAJ
--------------------------------------------------------------------------------------------------------
''Ne drzni si priti bližje.'' sem mu ostro rekla. Za sabo sem otipala kuhinjski pult in pograbila velik nož. ''Ne drzni si.'' sem ponovila.
On se mi je vseeno počasi približeval ''Zoe, nič ti nočem. Saj veš, da te ljubim.''
''NE!! NI RES!! PUSTI ME PRI MIRU!!'' sem zakričala in iz oči so mi tekle solze. Dvignila sem nož proti njemu.
''Zoe, ne boš. Nisi morilka in tudi ne boš.''
''Ne!! Nehaj me prepričevati! Sploh me ne poznaš!! Kako si drzneš priti v moje življenje z namenom, da bi ga uničil?!'' Moj glas je postal hripav.
''Nisem ti uničil življenja.'' On je ostal popolnoma miren.
''Aja, torej zdaj če ti nekdo pove, da te ljubi, da si ljubezen njegovega življenja, da bi šel s tabo kamorkoli, potem pa ga zalotiš ko se poljublja s tvojo sestro, je to čisto okej? Aja, naj omenim, da potem to sestro še UBIJEŠ!!!''
Sklonil je pogled. ''Zoe, ne razumeš. Moral sem to storiti. Nisem imel izbire.''
''Vedno imaš izbiro,'' sem mu jezno zašepetala ''VEDNO!!''
Sesedla sem se na tla in nož mi je padel iz rok. Obrisala sem si lica, po katerih so mi tekle črne solze. Koko je lahko to storil? Kako?!
On pa se je le obrnil in odšel iz hiše. Želela sem iti za njim ter mu prerezat vrat. Ali pa ga pahnit iz pečine, na kateri je stala ta hiša. Bila je že čisto zmahana in stara. Mogoče pa se bodo udrla tla in bo umrl, sem pomislila. Ampak nisem imela energije, da bi vstala, kaj šele, da bi ga ubila. Kako mi je lahko to storil, kako?!
Zdaj pa sem pomislila na svojo sestro, ki jo je tako kruto umoril. Moral je to storiti. Pa kaj še. Res je znal lagati. Res je, da si z Rose nisva bili blizu, ampak še vedno je bila moja sestra.
Zaslišala sem korake. Očitno se je vračal.
''Pa daj, prosim te, nehaj se že skrivati, tvoje starše močno skrbi. Pa policija te tudi išče.'' spet je odšel. Zdaj sem zaslišala tudi zvok njegovega motorja. Odpeljal se je. 'Morilec je na prostosti' je bila prva stvar, ki mi je kapnila v glavo. Lahko sem le upala, da ne bo ubil še koga.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
PRED POL LETA
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Moje življenje ne bi moglo biti popolnejše. Imam super fanta, ki me ljubi. ampak res ljubi. Tudi jaz ga ljubim. Še nikoli nisem do koga tako čutila. Res, mislim, njegova čustva so mi pomembnejša od mojih.
V torbici sem iskala ključe. Upam da jih nisem spet izgubila, sem pomislila. Našla sem jih po kakšnih treh, štirih minutah. Vstopila sem in slekla jakno. Čeprav ni bilo snega, je močno zeblo (in deževalo). Sezula sem svoje mokre bulerje ter jih odnesla, da se posušijo. Stvari, ki sem jih prinesla iz trgovine, sem nameravala pospravit v hladilnik, zato sem vrečke odnesla v kuhinjo. Ko sem stopila noter, me je oblil hlad. Zagledala sem Kyla, mojega fanta, ter Rose, mojo 20 letno sestro. Vrečke sem avtomatično spustila iz rok. Takrat sta se zdrznila. Ko sta me zagledala, sta hitro skočila narazen. V očeh so se mi nabirale solze. Samo stekla sem ven, v svojo sobo, vrečke pa sem pustila na tleh. Zaklenila sem vrata. Ampak morate vedet, jaz nisem ena tistih cmeravih punc, k ise zaklenejo v sobo in jočejo pod odejo. No, cmera sem že mogoče, ampak jaz ukrepam, če hočem naredit spremembo. Vem, da se nič ne bo uredilo samo od sebe. Moram pa reči, da sem precej dobra v slabih odločitvah.
-----------
se nadaljuje...
kak se vam zdi? je okej?
31. maj 2016

u193768
Next
31. maj 2016

u209548
Nextttttttt zdaj
31. maj 2016

u210442
Neext ful zanimivo
31. maj 2016

u158058
Res hvala ful cenm ne veste kolk ze u pou dneva tolk nextou^^ dobite dons zvecer^^
31. maj 2016

u158058
Sorry res mi je zou ampak niso mi pustl na comp-.-" s telefona pa tezko pisem sploh u slovenscini tko da dobite jutr verjetn
:3
31. maj 2016

u158058
evo obljubljen Next sicer z zamudo, ampak lej Next je 
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
~ŠE VEDNO PRED POL LETA~
Kot sem rekla, precej dobra sem v slabih odločitvah. Iz oči so mi še vedno tekli potoki solz, Kyle pa je že tolkel po vratih in vpil, naj odprem. Ignorirala sem ga. to sem znala najbolje. Samo izključila sem se. Preprosto pozabila okolico in se osredotočila name in moja dejanja. Stopila sme na prste in z omare potegnila nahrbtnik. Vanj sem nabasala nekaj oblačil in sladkarij. Že sem čepela na okenski polici, ampak potem sem stopila dol in z pisalne mize pograbila moj kozarec z denarjem. Moralo bi biti kakšnih petsto evrov. Še zadnjič sem se ozrla po svoji temni, dolgočasni sobi, okrašeni z nekaj posterji bendov in animov ter mojimi risbami. Po licu mi je stekla še ena solza.
Splezala sem skozi okno. Sprva sem se spotaknila in padla na trda mokra tla. Čez glavo sem si poveznila kapuco svoje jakne in stekla. Nisem vedela kam, samo stekla sem. Brigalo me je. Stekla sem v gozd in se zatekla pod neko drevo. Naše mesto je bilo majhno, ljudje se med seboj poznajo, moji starši bi hitro izvedeli, kje sem. Nisem mogla ostati v mestu.
~Tri dni kasneje~
Zbudilo me je jutranje sonce. Na obrazu se mi je narisal nasmeh, potem pa sem se zavedla, zakaj sem tukaj. Nasmeh mi je v trenutku zbledel. Tokrat sem se odločila, da grem na sprehod po mestu. Samo toliko, da vidim, kaj se dogaja. Hodila sem po praznih ulicah. Nikjer ni bilo nikogar. Ko pa sem prišla pred trgovino, je ven prihitela neka ženska. Zdelo se je, da se ji zelo mudi. Ko se je dregnila ob mene, ji je iz torbe padel časopis. Pobrala sem ga, potem pa za njo hotela zaklicat, da bi ji ga vrnila. Ona pa je že zavila za vogal, pa tudi glas mi ni in ni hotel priti iz grla. Kot bi sem mi besede zataknile v grlu. To se je zgodilo ob pogledu na naslovnico. Pisalo je 'dvajsetletna punca kruto umorjena' zraven je bila slika moje sestre. Začelo me je zebsti, pravzaprav sem se tresla, kar pa ni bilo normalno, saj je bil že marec. Padla sem na kolena. Niti solze mi niso mogle priteči iz oči. Sploh nisem mogla dojeti. Oziroma nisem hotela dojeti ali verjeti. Ni moglo biti res. Kaj? Kako? Zakaj?... Kaj?! Nič mi ni bilo jasno. To ni možno. Ne. Rose ni mrtva. Ne more biti. Rose ne more umreti.
Rose je bila vedno moja starejša sestra in vzornica, čeprav si nikoli nisva bili blizu. Bila je moj heroj in moj heroj ne more umreti. Kaj naj naredim? Ne morem živeti niti z mislijo, da je ne bi bilo. Sploh pa, kdo bi hotel, da umre?
Nekdo me je prijel za ramo. Sunkovito sem se obrnila in zagledala Kyla.
''Kyle!'' sem rekla in vstala. Časopis sem pobasala v torbo.
''Živjo, Zoe.'' Je rekel tiho. ''Upam, da si mi oprostila.''
''Kaj...? Aja, tisto... Mislim, nevem če bi ti lahko...'' sem jecljala.
''Lahko pojasnim.'' Me je pogledal z upanjem v očeh.
''Moram iti.'' Sem rekla živčno, se obrnila in šla. Nisem se ozirala nazaj.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
~ŠE VEDNO PRED POL LETA~
Kot sem rekla, precej dobra sem v slabih odločitvah. Iz oči so mi še vedno tekli potoki solz, Kyle pa je že tolkel po vratih in vpil, naj odprem. Ignorirala sem ga. to sem znala najbolje. Samo izključila sem se. Preprosto pozabila okolico in se osredotočila name in moja dejanja. Stopila sme na prste in z omare potegnila nahrbtnik. Vanj sem nabasala nekaj oblačil in sladkarij. Že sem čepela na okenski polici, ampak potem sem stopila dol in z pisalne mize pograbila moj kozarec z denarjem. Moralo bi biti kakšnih petsto evrov. Še zadnjič sem se ozrla po svoji temni, dolgočasni sobi, okrašeni z nekaj posterji bendov in animov ter mojimi risbami. Po licu mi je stekla še ena solza.
Splezala sem skozi okno. Sprva sem se spotaknila in padla na trda mokra tla. Čez glavo sem si poveznila kapuco svoje jakne in stekla. Nisem vedela kam, samo stekla sem. Brigalo me je. Stekla sem v gozd in se zatekla pod neko drevo. Naše mesto je bilo majhno, ljudje se med seboj poznajo, moji starši bi hitro izvedeli, kje sem. Nisem mogla ostati v mestu.
~Tri dni kasneje~
Zbudilo me je jutranje sonce. Na obrazu se mi je narisal nasmeh, potem pa sem se zavedla, zakaj sem tukaj. Nasmeh mi je v trenutku zbledel. Tokrat sem se odločila, da grem na sprehod po mestu. Samo toliko, da vidim, kaj se dogaja. Hodila sem po praznih ulicah. Nikjer ni bilo nikogar. Ko pa sem prišla pred trgovino, je ven prihitela neka ženska. Zdelo se je, da se ji zelo mudi. Ko se je dregnila ob mene, ji je iz torbe padel časopis. Pobrala sem ga, potem pa za njo hotela zaklicat, da bi ji ga vrnila. Ona pa je že zavila za vogal, pa tudi glas mi ni in ni hotel priti iz grla. Kot bi sem mi besede zataknile v grlu. To se je zgodilo ob pogledu na naslovnico. Pisalo je 'dvajsetletna punca kruto umorjena' zraven je bila slika moje sestre. Začelo me je zebsti, pravzaprav sem se tresla, kar pa ni bilo normalno, saj je bil že marec. Padla sem na kolena. Niti solze mi niso mogle priteči iz oči. Sploh nisem mogla dojeti. Oziroma nisem hotela dojeti ali verjeti. Ni moglo biti res. Kaj? Kako? Zakaj?... Kaj?! Nič mi ni bilo jasno. To ni možno. Ne. Rose ni mrtva. Ne more biti. Rose ne more umreti.
Rose je bila vedno moja starejša sestra in vzornica, čeprav si nikoli nisva bili blizu. Bila je moj heroj in moj heroj ne more umreti. Kaj naj naredim? Ne morem živeti niti z mislijo, da je ne bi bilo. Sploh pa, kdo bi hotel, da umre?
Nekdo me je prijel za ramo. Sunkovito sem se obrnila in zagledala Kyla.
''Kyle!'' sem rekla in vstala. Časopis sem pobasala v torbo.
''Živjo, Zoe.'' Je rekel tiho. ''Upam, da si mi oprostila.''
''Kaj...? Aja, tisto... Mislim, nevem če bi ti lahko...'' sem jecljala.
''Lahko pojasnim.'' Me je pogledal z upanjem v očeh.
''Moram iti.'' Sem rekla živčno, se obrnila in šla. Nisem se ozirala nazaj.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
05. junij 2016

u209548
nexttt omg grozno
05. junij 2016

u158058
PROSM PREBER
--------------------------
Ta profil bom zbrisala, ampak nč skrbet, bom useen nadaljevala zgodbico. Vam sporočim k bom mela nov profil. Pa dobite res hmau nadaljevanje
--------------------------
--------------------------
Ta profil bom zbrisala, ampak nč skrbet, bom useen nadaljevala zgodbico. Vam sporočim k bom mela nov profil. Pa dobite res hmau nadaljevanje
--------------------------
14. julij 2016

u214313
sm že nazaj, to sm jst, Next bo hmau
14. julij 2016

u212052
Next
16. julij 2016