u196009
u196009
Pozdravljeni. Danes sem napisala kar dolg next, ker ga potem šest dni ne boste dobil. Naj vam povem še to da sem ga pisala približno 2 uri.


ANGEL SMRTI - drugi del {Flashback}

Če v življenju misliš, da je vse popolno, da si bil rojen pod srečno zvezdo in da ti nič ne more odvzeti te sreče, se motiš. Naučila sem se, da te lahko že čisto drobcena malenkost popelje iz te skušnjave, naravnost v pekel, iz katerega je skoraj nemogoče uiti. In jaz sem zabredla samo globlje vanj.
Vse se je začelo nekaj dni pred božičem. Začele so se počitnice, za katere sem vedela, da bodo minile prehitro. Vedno so in vedno bodo.
Pripravljali smo se, da bomo odšli v New York, kamor gremo vsako leto. To je postala že skoraj tradicija. Spomnim se, da smo ravno postavljali božično jelko. Takrat je glasno potrkalo na vrata, jaz pa sem odšla odpret. Pred vrati je stal pismonoša, ki me je pozdravil in mi dal nekaj pisem. Nato mi je voščil vesel božič in odšel. Hitro sem pogledala, če je kaj zame in z razočaranjem ugotovila da je vse za mamo. Pisma sem nesla v dnevno sobo in jih položila na mizico. Zdolgočaseno sem gledala poročila na televiziji.
Ženska je govorila nekaj o nevarnostih na cesti. Dala sem bolj na glas, ko je ravno povedala, da vremenoslovci močno odsvetujejo vožnjo v New York, ker je cesta ponoči poledenela. O, ne. To moram povedati mami. Naenkrat pa sem se prestrašeno zdrznila, ko je potrkalo na vrata. Zavzdihnila sem in jih že drugič danes šla odpret. Pred njimi pa je ponovno stal pismonoša in mi pred nos pomolil neko zmečkano pismo. »Tole sem vam pozabil dati,« je rekel in se nerodno nasmehnil. Pokimala sem in ga vzela. In ko sem že mislila, da je spet naslovljen na mamo, sem na njem ozrla svoje ime. Odšla sem v svojo sobo, kjer sem hitro odprla kuverto in iz nje izvlekla list papirja, nato pa začela brati:

Draga Mia!
Verjetno ti mama ni veliko pripovedovala o meni, kar jo čisto razumem. Če pa je že, me je opisala kot popolnega bedaka. Ampak… vsaka zgodba ima dve plati. In v tem pismu bi ti rad povedal svojo plat. Torej, z mamo sva se spoznala, ko sem jih štel približno dvajset, ona pa jih je imela sedemnajst. Bilo je ravno za božič, v New Yorku. Mesto je bilo takrat zelo čarobno, snega pa kolikor si hotel in… bilo je pravo božično vzdušje. Jaz sem takrat bil zunaj s prijatelji. Bili smo v nekem baru, ki je bil takrat še kar odprt. Mislim, da se je imenoval Grand Army.
In takrat sem jo zagledal. Sedela je v kotu s svojo družino in se smehljala s svojim angelskim nasmeškom. Tistega dne se spominjam kot, da bi se zgodil šele včeraj. Pristopil sem k njej in jo prosil za ples, čeprav nihče v baru ni plesal. Zahihitala se je in odkimala.
Vendar nisem odnehal. Kmalu so se z družino vstali in šli prosti izhodu, ko sem pristopil k njej in jo zavrtel. Mislim, da so vsi pogledi ozrli naju.
Kmalu sva se začela dobivati. Dan in noč sem mislil nanjo in vedel sem, da sem zaljubljen. Pretekli so dnevi, meseci in leta odkar sem jo spoznal in odkar sem vedel, da je ona tista prava. Ampak kot pravijo; vsega lepega je enkrat konec. Tvoje mama se je namreč selila v Washington in to me je potrlo. Tako sem bil jezen, da sploh nisem opazil, da mi je še nekaj hotela povedati. Nisem več zdržal v Ameriki, ker me je vse tam tako spominjalo nanjo, da sem šel v Italijo. Prepozno sem ugotovil, da mi je hotela povedati, da je noseča.
Vem, da je moje dejanje bilo sebično, vendar Mia, hčerka moja rad bi te spoznal. In, če me hočeš spoznati tudi ti, ti tukaj prilagam letalske karte za v Italijo.

Lep pozdrav, očka
-

Solza mi je spolzela po licu. Spraševala sem se zakaj mi ni že prej pisal, če me je hotel spoznati. Zdaj je bilo že prepozno.
Pogledala sem v kuverto in zagledala tri letalske karte. O moj bog. Zagotovo so stale celo premoženje.
Odločila sem se, da mami ne bom povedala o tem nič. Spet bi na dan prišle stare rane. Vendar to pismo vsaj obrazloži zakaj mama vsako leto hoče iti v New York. Verjetno še ni prebolela očeta, čeprav je od tega minilo že vrsto let. In kar naenkrat mi je v misli šinila podoba očeta in mame v mladih letih. Nasmehnila sem se, vendar mi je nasmeh kmalu zamrl, ko je v sobo stopila mama. Pismo sem hitro skrila pod odejo, saj se sedela na postelji. Na srečo ga ni videla.
»Mia, hotela sem te vprašati, če si že spakirala za New York?« pokimala sem, ko sem se spomnila poročil. »Mama. Mislim, da letos ne bi bilo varno če bi šli v New York. Vremenoslovci namreč odsvetujejo vožnjo tja, ker so ceste zaledenele,« sem po tiho dejala in upala, da si bo premislila, vendar sem globoko v sebi vedela, da si ne bo. Natančno sem spomnim njenih naslednjih besed, ki jih je izrekla. Stale so jo namreč življenja. »Mia, ne poslušaj jih. Govorijo same bedarije. Zdaj pa se pomiri in nama pridi pomagat pri okraševanju jelke.« »Ampak, mama…« sem hotela spet protestirati, vendar je že šla. Imela sem zelo slab občutek glede tega.
-
Naslednje jutro smo kovčke odnesli v avto, pojedli zajtrk in odšli na pot. Pismo sem pustila doma, varno skritega pod žimnico. Če bi ga mama odkrila, potem… ne bi bilo ravno dobro.
Peljali smo se že kakšno uro, ko smo se morali ustaviti na bencinski črpalki. Julian je igral igrice na svojem telefonu, jaz pa sem poslušala glasbo na svojem mp3 predvajalniku.
Mama je natočila gorivo in kmalu smo nadaljevali pot. Cesta ni bila tako poledenela, kot sem mislila da bo. »Vidiš, sem ti rekla da ne bo nič hudega!« je ponosno dejala mama. Zavila sem z očmi in si glasbo dala na najbolj glasno. Kar naenkrat pa se je avto začel vrteti in takrat sem vedela, da je zapeljal na led. Čedalje bolj nas je neslo k debelemu drevesu. In čez nekaj sekund sem videla samo še temo.



‘Tisti, ki ga objokuješ, ni nič drugega, kot tvoj predhodnik.’
-Cicero
28. julij 2015
next!
28. julij 2015
u197367
u197367
next
28. julij 2015
next
28. julij 2015
u197350
u197350
Dejstvo je, da imaš dar za pisanje. Pišeš zelo kvalitetno zgodbo in tvoj stil pisanja mi je zelo všeč
Komaj čakam, da se bo zgodba razvila.
Next!
28. julij 2015
neeext!
28. julij 2015
2 uri si porabla za nas, boga. sam se je splačal ker je super
Tu pa tam so male tipkarske napake- kar je pa čisto vseeno, ker se pri taki velki količini besedila hitro prstki zasmotlajo.
next
28. julij 2015
Neeeeexxxxtt
28. julij 2015
next
28. julij 2015
Nextt
28. julij 2015
next+nov bralec+ perfektna zgodba. Strinjam se z rebel. Ti imaš dar za pisanje.
28. julij 2015
next ful dobr in žalostno
28. julij 2015
it's awesome. next
28. julij 2015
pohvala next
29. julij 2015
Next, nujno!
http://www.igre123.com/redirect?ThreadId=98147
Se opravičujem za oglaševanje, če koga moti lahko mirne duše nalepi link na moj profil.
29. julij 2015
u192373
u192373
Ni slabo
29. julij 2015
WOW! ti imaš dar za pisanje. ful je dober ne vlečeš tja v tri dni, ko opisuješ dogodke iz priteklosti in njenih mišljen. to mi je zlo všeč. komi čakam next, ZATO POHIT Z NJIM!!!! NNNNNNNNNNNNNNNNNNNEEEEEEEEEXXXXXXXXXXTTTTTTTTTTT!!!!!!!!!!!!!!!!!
30. julij 2015
u196009
u196009
Hvala vam za vse komentarje (ki so mi btw polepšali dan). *.~
Prosila pa bi, da na tej temi ne oglašujete... Danes še ne bo nadaljevanja, ker sem izmučena od vsega, se pa bom potrudila in ga mogoče objavila že jutri, če ne bom prezaposlena z razpakiranjem stvari x'd
03. avgust 2015
Next+ nova bralka
04. avgust 2015
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
04. avgust 2015
u196009
u196009
Pozdravljeni. Zal vam moram povedati, da nexta se lep cas ne bo, ker se mi je razbil racunalniski ekran in vam pisem s telefona. Zdej ne vem kaj naj naredim ker sem imela na njem shranjenih nekaj nadaljevan. Sama tudi ne bom prihajala gor vec tako pogosto.

LP, Anna
06. avgust 2015
u192373
u192373
Take your time.
06. avgust 2015
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani