Hej
Ker sem končala Addicted to you, sem nekaj časa nazaj začela pisat fanfic o Louisu Tomlinsonu in sem se odločila, da ga začnem objavljat. Drugih članov 1D nisem vključila, dogaja se v obdobju, ko so se razšli.
Posvečam jo pa moji najboljši prijateljici Iris (CliffordsBabe.), ker mi je vedno stala ob strani v najtežjih trenutkih, vedno me spravi v smeh, življenja brez nje si res ne znam predstavljat.
Upam, da vam bo všeč. Vesela bom vsakega komentarja


1.

-Nia Walker-



''Še zadnjič te vprašam Nia, si res prepričana, da si sposobna iti tja čisto sama?'' me je vprašala mama. Pokimala sem in pogledala očeta, ki mi je prinesel še zadnji kovček v avto.
''Popolnoma prepričana sem. Vse bo v redu.'' sem rekla in jo še enkrat objela. Skrbelo jo je, ampak z razlogom. Tudi mene bi, če bi imela tako problematičnega otroka kot sem jaz.
Oče je stopil k meni.
''Povej Kayli, da jo imam zelo rad in da bo vedno moja najljubša nečakinja.'' je rekel in se zasmejal.
''To zato, ker je tvoja edina nečakinja.'' sem rekla in ga objela.
''Sporoči nama, ko prispeš.'' je rekla mama. Pokimala sem in sedla v avto.
''Rada vaju imam!'' sem še vzkliknila skozi okno. Oba sta mi s solzami v očeh mahala, jaz pa sem se odpeljala proti Doncastru. In medtem ko vozim, lahko povem nekaj o sebi. Moje ime je Nia Walker. Stara sem 20 let. Moja preteklosti ni preveč lepa. Nekaj mesecev sem bila na zdravljenju, zaradi alkohola. Res sem pretiravala. Vsak dan sem šla ven in se napila, tako da nisem vedela za sebe. Potem pa sta starša imela tega dovolj in sta me peljala na zdravljenje. Najbrž se sprašujete zakaj je do tega sploh prišlo… Pred enim letom sem izgubila teto in strica, ki sta mi res veliko pomenila in imam res lepe spomine na njiju. Nisem ju videla pogosto, ker smo vseeno daleč narazen, ampak vse praznike smo preživeli skupaj. In moja sestrična Kayla Walker, je bila moja najboljša prijateljica. Imela sem jo najraje na svetu. Tudi njo je seveda izguba njenih staršev zelo prizadela in ponudili smo ji, da pride živet k nam, ampak ni hotela. Rekla je, da je tam njen dom in da bo ostala tam. Zato sem se jaz odločila, da grem študirat tja in bom živela pri njej, da ne bo sama. Pa tudi sama sem potrebovala malo spremembe, ne bi zdržala več tam v tisti okolici in v stari družbi, ki je slabo vplivala na mene. Čas je, da začnem znova. Študirat grem psihologijo, v upanju, da bom nekega dne lahko pomagala ljudem, ki so psihično na tleh.
Po treh urah vožnje sem končno prispela do Kayline hiše. Parkirala sem in malo pogledala naokoli. Hiša je bila tako zapuščena brez tete in strica. Teta je vedno imela zunaj polno rož, ker je bila cvetličarka in je oboževala rože. Brez nje, pa ta hiša sploh ni bila več to kar je bila včasih. Rož sploh ni bilo in ograja na stopnicah je bila polomljena že odkar jo je stric ponesreči zlomil in jo nikoli ni uspel popraviti. Izstopila sem iz avta in takrat so se odprla vrata. Kayla je prišla ven. Bila je še čisto zaspana. Pogledala sem jo od glave do pet. Njeni dolgi rjavi lase so bili speti v visok čop in bila je oblečena v neko sivo trenirko.
''Nia!'' je zavpila in me takoj objela.
''Živjo Kayla.'' sem jo pozdravila in jo močno stisnila k sebi.
Na žalost se nisva videli nekaj mesecev, ker sem šele pred kratkim prišla iz bolnišnice in tam sta me lahko obiskala samo starša, enkrat na teden. Pogledala me je od glave do pet.
''Očitno so tam dobro skrbeli za tebe. Poglej se. Prečudovita si.'' je navdušeno rekla in še enkrat sva se objeli.
''Tudi ti si zelo lepa.'' sem rekla. Saj je bila res. Vedno ko sva šli skupaj ven, so se fantje lepili na njo, ne na mene. Zasmejala se je.
''Dobrodošla doma.'' je rekla in se nasmehnila.
Spet sem pogledala naokoli. Joj kako težko je sprejeti, da se je vse spremenilo. Hiša je bila drugače res čudovita. Bila je ob gozdu in samo nekaj metrov stran je bilo jezero. Ko smo prišli na počitnice k njim, sva s Kaylo v jezero hodili plavat in oče ter stric sta naju učila loviti ribe, ki smo jih potem zvečer spekli zunaj.
''Vse v redu?'' me je vprašala.
''Ja. Samo razmišljam kako ju pogrešam.'' sem rekla in pokimala je ter prekrižala roke.
''Tudi jaz. Vsak dan. Še vedno zelo boli. Ampak na srečo si zdaj tukaj ti in ne bom več sama.'' je rekla in se nasmehnila.
Vstopili sva. Običajno, ko smo vstopili v hišo, nas je pričakal vonj slastnih kolačkov od tete, tokrat pa tega ni bilo. Sedli sva v dnevno sobo.
''Nisem uspela iti v trgovino po hrano. Bova šli skupaj kasneje. Danes sem bila v službi malo dlje.'' je rekla in pokimala sem.
Kayla je bila od mene starejša pet let in ni hodila na faks. Po srednji šoli je šla kar delat in bila je res pridna.
''Sobo imaš lahko tisto kot vedno.'' je rekla in pokimala sem ter se nasmehnila.
Šla sem do avta po svoje stvari in jih nesla v sobo, ki je bila vedno moja, ko smo bili tam na počitnicah. Sedla sem na posteljo in nenadoma sem zaslišala neko glasbo. Stopila sem k oknu in ravno takrat je prišla v sobo Kayla.
''Vse v redu?'' me je vprašala.
''Ja. Kdo ima tako glasno glasbo?'' sem začudeno vprašala.
''Sosed najbrž.'' je rekla in skomignila z rameni.
''Je kdo kupil tisto staro zapuščeno hišo?'' sem se začudila.
Zasmejala se je.
''Očitno nič ne spremljaš medijev in ne veš.'' je rekla.
''Kako to misliš?'' sem jo vprašala.
''Louis Tomlinson je kupil to hišo.'' je rekla in se začela smejati.
''Kdo?'' sem vprašala začudeno.
''Čakaj… Ne veš kdo je Louis Tomlinson?'' je vprašala in se še bolj zasmejala. Odkimala sem in jo zmedeno gledala.
''Oh, Nia… Boš sčasoma izvedela.'' je rekla in se zasmejala. ''greva zdaj kupit nekaj za jest?'' me je vprašala. In potem sva odšli.
15. februar 2020
Neeext
15. februar 2020
Next
15. februar 2020
Neext
15. februar 2020
Next
15. februar 2020
2.

-Nia Walker-

Nakupili sva si nekaj hrane in potem je nenadoma Kayla vzela tudi steklenico vodke. Pogledala sem jo in ona je pogledala mene.
''Ne skrbi, to je samo za zvečer, ko pridejo moji sodelavci na obisk.'' je rekla.
Nekako sem si oddahnila. Res nisem želela biti spet pijana. Pa čeprav bi mogoče včasih hotela spet kaj spiti. Potem sva se odpravili proti domu in ko sva prišli v našo ulico, sem začudeno pogledala proti sosednji hiši. Ni bila več tista starinska zapuščena hiša v kateri sva se jaz in Kayla igrali skrivalnice. Okoli hiše je bila ograja in sploh se ni videlo kako hiša izgleda. Ta Louis Tomlinson, ki je hišo kupil, je očitno zelo bogat. Sigurno je prenovil čisto vse. V eni izmed sob sva s Kaylo na steno napisali svoji začetnici N&K. Tega najbrž ni več.
''Tudi njega sem povabila, da pride danes, ker ga sodelavke želijo spoznati, ampak je rekel, da bo raje drugič.'' je rekla, ko je opazila, da gledam proti njegovi hiši.
''Se nam boš ti pridružila?'' je vprašala. Zamišljeno sem odkimala.
''Danes bom šla spat bolj hitro, jutri imam prvi dan faksa.'' sem rekla.
''Prav. Kakor želiš.'' je rekla in se nasmehnila.
Znosili sva vrečke v kuhinjo in potem sem šla kar v svojo sobo. Mami in očetu sem sporočila, da sem varno prispela in potem sem jima napisala tudi, da grem spat. Bila sem res utrujena od vožnje. Slišala sem zvonec pri vratih in to so najbrž bile Kayline sodelavke in prijateljice. Res mi ni bilo do družbe in pogovora. Umila sem se in si oblekla pižamo ter se ulegla v posteljo. In ravno ko sem hotela zaspati, sem zaslišala spet glasno glasbo. Kayla in njene prijateljice sploh niso povzročale hrup, tisti Louis Tomlinson v sosednji hiši ga je. Kaj res ne mora poslušati glasbo bolj tiho? Sovražila sem, ko nisem mogla spati zaradi hrupa. Seveda nisem mogla ostati tiho. Oblekla sem si jakno in šla iz hiše pri stranskem izhodu. Šla sem po krajši potki, ki je vodila do hiše z ograjo. In ko sem hotela odpreti vrata od ograje, me je nekdo zgrabil.
''AAAAAAA!'' sem zavpila.
Obrnila sem se in ugotovila da me drži moški srednjih let, oblečen v črna oblačila.
''Gospodična kaj počnete?'' me je vprašal.
''Lahko utišate to glasbo? Zelo je glasno in ne morem spat! Ura pa je že veliko.'' sem zagodrnjala.
''Zaradi tega ste prišli sem? Ali zaradi česa drugega?'' me je jezno vprašal. In priznam, da sem se ga kar malo prestrašila.
''Samo zaradi tega, prisežem!'' sem vzkliknila.
''Kaj se dogaja?'' je nenadoma vprašal še en moški, ki je bil popolnoma enako oblečen.
''Vsiljivko imamo. Najbrž še ena oboževalka.'' je rekel tisti, ki me je držal.
''Mu poveva?'' je vprašal drugi.
''Saj je rekel, da morava. Pa ni važno kdo je. S vsemi se želi soočit.'' je rekel tisti, ki me je še vedno močno držal za roko. Seveda mi ni bilo popolnoma nič jasno.
''Me lahko spustita? Samo želela sem, da utišate to presneto glasbo! V sosednji hiši živim, šele preselila sem se k sestrični.'' sem zastokala.
Spogledala sta se.
''Vsak izgovor je dober. Ampak naj ti bo, željo ti bova uresničila. Spoznala ga boš.'' je rekel eden izmed njiju, sploh več ne vem kateri, ker sta imela enaka glasova. In preden bi karkoli rekla, me je eden nesel noter. Vpila sem, ampak ni pomagalo. Ustavil se je šele, ko sva prišla v notranjost hiše, ki je bila prečudovita. Vzel je stol v kotu in me posadil nanj. Kot da sem pravkar prišla na sodišče na zaslišanje.
''Louis!'' je zavpil.
''Takoj pridem!'' je zavpil moški glas.
''Počakaj tukaj in se ne premikaj.'' mi je ukazal in potem je šel ven.
Kaj za vraga? To je bilo res grozljivo. Moram stran. Hitro sem vstala in šla k vratom, ampak v tistem trenutku so se vrata odprla in noter je stopil mlajši moški, najbrž nekaj let starejši od mene. Takoj sem ga pogledala v njegove zelene oči. Imel je rjave lase, njegova pričeska je bila urejena. In imel je malo brade, ne preveč. Ko je ugotovil, da želim pobegnit, me je prijel za obe rami in me tako ustavil. Nekaj časa me je nepremično gledal v oči.
''Kdo si?'' me je vprašal.
Ampak jaz, kot da sem okamenela. Samo gledala sem ga. Bil je prečudovit.
''Znaš govoriti?'' me je vprašal. In potem sem pokimala.
''Potem pa mi povej kdo si.'' mi je rekel.
''Zakaj bi morala povedati kdo sem? Samo živim v sosednji hiši in želela sem samo, da utišate to glasbo ker je preglasna in okno imam ravno obrnjeno k vaši hiši in me je motilo in nisem mogla zaspati in jutri imam faks!'' sem zavpila panično. Samo gledal me je. Pozorno me je poslušal. Potem pa me je zvlekel do stola in me tudi on posadil nanj.
''Marsikdo je že prišel sem in je imel izgovor. Priznam pa, da je ta izgovor res dober.'' je rekel in se rahlo nasmehnil. Ni mi verjel. Joj Nia, zakaj enostavno nisi mogla ostati doma in počakati, da utiša glasbo?
''Resnico govorim.'' sem rekla jezno.
''Mi lahko kako dokažeš? Imaš pri sebi kakšen dokument kjer piše, da res živiš v sosednji hiši?'' me je vprašal.
Seveda nisem imela pri sebi nič, ker sem bila v pajkicah, ki jih imam za spat. Zavzdihnila sem in odkimala.
''Nia Walker sem.'' sem povedala. Začudeno je pogledal.
''Walker. Kayla Walker.'' je rekel.
''Kayla je moja sestrična in danes sem se preselila k njej.'' sem rekla in prijel se je za glavo.
''Saj res. Nekaj dni nazaj sva se videla in rekla je, da pride sestrična živet k njej.'' je rekel in me pogledal od glave do pet. ''Pa saj sta si malo podobni.'' je še dodal. Malo sem zardela in se poskusila nasmehniti.
''Oprosti, da smo te jaz in moja dva varnostnika prestrašili, ampak moramo biti previdni. Marsikdo je že prišel v hišo, brez da bi opazil.'' je rekel in takrat sem se malo pomirila.
''Potem me ne boste zvezali?'' sem ga vprašala in zasmejal se je. Njegov smeh je bil neverjeten. Odkimal je.
''Prosim, ne vikaj me. Louis sem.'' je rekel in mi dal roko, ki sem jo sprejela.
''Nia.'' sem še enkrat povedala svoje ime.
''Poglej, Kayla ima sobo drugje in je rekla, da jo glasna glasba ne moti, ampak zdaj ko ni več sama, se bom potrudil, da ne bo več tako glasno. Če pa bo, mi pa seveda povej. In oprosti za neprijetnosti.'' je rekel.
''Prav Louis. Tudi ti oprosti meni, da sem kar tako prišla.'' sem rekla in nasmehnila sva se en drugemu. ''Lahko zdaj grem?'' sem ga vprašala.
''Lahko. Saj se še vidiva. S Kaylo sva dobra prijatelja.'' je rekel.
Potem me je še pospremil ven. V trenutku je postal zelo prijazen. Šla sem do Kayline hiše in ravno takrat sem videla avto, ki se je odpeljal, očitno so njene prijateljice že šle. Kayla je stala pri vhodnih vratih in me čudno gledala.
''Kje si bila? Mislila sem, da že spiš.'' je začudeno rekla.
''Dolga zgodba. Tvoj sosed Louis je glasbo vrtel preveč naglas in sem samo hotela, da jo utiša in potem sta me njegova varnostnika na silo zvlekla noter in sem se z Louisom pogovorila. Res je prijeten.'' sem rekla. Debelo me je gledala.
''Čakaj… Ti si šla v Louisovo hišo?'' je vprašala.
''Ja.'' sem rekla začudeno.
''In on je mislil, da si nora oboževalka, kajne?'' je vprašala in se začela smejati.
''Oboževalka?'' sem vprašala.
''Oh, saj res. Ti ne veš.'' je rekla in me zvlekla v hišo.
Sedli sva za mizo in vključila je svoj prenosnik. Na youtube je napisala One Direction. Slišala sem že za to, ampak nisem vedela kaj točno je to. Predvajala je en video iz nekega koncerta, kjer je bilo polno ljudi. In na odru sem zagledala Louisa. Skoraj me je zadela kap. Kayla pa je umirala od smeha.
''Kakšno frizuro je imel tu.'' je rekla in se prijela za glavo.
''Čakaj on je slaven?'' sem se začudila.
''Ja.'' je rekla in ustavila posnetek. ''Bil je v najpopularnejši skupini na svetu, ampak potem so se razšli in je začel s solo kariero, ampak potem mu je umrla mama, kakšno leto nazaj pa še sestra. Ravno v času ko sta umrla moja mama in oče. Postal je zelo depresiven in se je umaknil z medijev. In zdaj je tukaj že pet mesecev in učil bo na enem izmed faksov.'' mi je povedala. Bila sem presenečena. Nisem si mislila, da bom kdaj za soseda imela svetovno znano osebo.
''Potem pa je imel težko življenje.'' sem rekla. Pokimala je.
''Marsikaj mi je zaupal in res mu ni bilo lahko. In kakšen mesec nazaj ga je zapustila njegova punca Eleanor. Poznala sem jo, velikokrat je bila tukaj. Našla je drugega.'' je rekla in pogledala sem v tla, ko sem se spomnila, da tudi jaz nisem imela preveč sreče v ljubezni.
16. februar 2020
Neext
16. februar 2020
Next
16. februar 2020
Neext
16. februar 2020
Next
16. februar 2020
Neextt
16. februar 2020
3.

-Nia Walker-

Spomnila sem se časov, ko sem imela prvega in edinega fanta. Dean je bil moj prvi fant in bila sva skupaj skoraj eno leto. Bila sva sošolca v srednji šoli in v tretjem letniku sva postala par. V četrtem pa sem ugotovila, da me vara s sošolko, ki mi je šla najbolj na živce. Sicer nisva imela spolnih odnosov, ker preprosto nisem bila pripravljena in želela sem, da je prvič res nekaj posebnega. In Dean mi je ves čas govoril, da me bo čakal. Seveda je lahko čakal, če je sošolka zadovoljila njegove potrebe. In ravno ko sem dobila občutek, da sem pripravljena, sem ju našla skupaj na šolskem stranišču. Oba so izključili iz šole, tako da sta dobila svojo porcijo. Ampak meni bo ta scenarij vedno ostal v glavi.
''Saj se nisi spet spomnila na bedaka Deana?'' je začudeno vprašala Kayla. Zavila sem z očmi in pokimala.
''Pa saj dobro veš, da te ni bil vreden. Kreten je. Ti si pa predobra za njega.'' je rekla in me objela.
Pogledala sem na uro, ki je kazala že na polnoč.
''Grem zdaj spat. Jutri me čaka dolg dan.'' sem rekla in pokimala je.
''Jaz pa tudi.'' je rekla in odšli sva vsaka v svojo sobo. Louis je res utišal glasbo, tako da sem lahko zaspala. Zjutraj pa me je zbudila budilka. Hitro sem iz omare vzela črne usnjene oprijete hlače in temno rdečo čipkasto majico z dolgimi rokavi. Oblekla sem se in se malo naličila. Nikoli nisem pretiravala z ličili, sem pa rada bila urejena. In zelo rada sem imela rdečo šminko. Lase sem pustila kar spuščene. Obula sem še črne gležnarje s polno peto. Šla sem po stopnicah dol v kuhinjo in Kayle ni bilo. Na pultu sem zagledala listek.
''Pozabila sem ti povedati, da začnem s službo že ob sedmih zjutraj, tako da se najbrž zjutraj ne bova videvali. Uživaj prvi dan na faksu.''
Nasmehnila sem se in si na hitro skuhala kavo. Pojedla sem še malo sadja in potem sem vzela torbico ter se odpravila do svojega avta. Odpeljala sem se do faksa. Stavba je bila veliko večja kot na sliki, ampak bila mi je res zelo všeč. Parkirala sem in se odpravila noter. Prišla sem pravočasno. Ko sem se ozirala naokoli, sem videla, da me skupina nekih fantov gleda. In vsi so imeli nasmehe na obrazu. In nenadoma je eden izmed njih pristopil k meni.
''Živjo. Si tudi ti prvi letnik? Vidim, da si malo zmedena.'' mi je prijazno rekel. Pokimala sem in se zasmejala. Res je bilo lepo od njega, ta je tako prišel do mene. Imel je temno rjave lase in modre oči, ki so se mu svetile.
''Jaz sem Michael. Michael Woods. Me veseli.'' je rekel in mi dal roko. Tudi sama sem mu dala roko.
''Nia Walker.'' sem povedala še svoje ime.
In potem so se odprla vrata učilnice. Z Michaelom sva se spogledala in stopila noter. Sedla sem v tretjo klop in Michael je prišel do mene.
''Lahko prisedem?'' me je vprašal.
''Ja, seveda. Ampak a ne boš sedel s svojimi prijatelji?'' sem vprašala in Michael je pogledal svoja dva prijatelja, ki sta sedla za nama. Šlo jima je na smeh.
''Bom kar tukaj.'' je rekel in prisedel je. Očitno sem že prvi dan našla prijatelja.
''Slišal sem, da imamo zelo mladega profesorja.'' je rekel in čudno sem ga pogledala. ''In baje je slaven.'' je še rekel.
Preden bi jaz karkoli rekla, so se odprla vrata in noter je stopil nihče drug kot Louis Tomlinson. Opazila sem, da so nekatere punce kar obstale. Louis je imel bolj resen pogled. Stopil je pred tablo. Čakaj malo… Louis bo moj profesor? Včeraj sem šla svojemu profesorju na dom? Takoj me je začela boleti glava in Michael je opazil, da je nekaj narobe.
''Si v redu?'' me je vprašal. Zmedeno sem pokimala.
Poskusila sem, da ga ne bi gledala, ampak bilo je nemogoče. Kako ne bi gledala tiste zelene oči? Seveda so se najine oči takoj srečale. Vsekakor se je videlo, da tega ni pričakoval, tako kot tudi jaz ne. Nekaj sekund me je gledal, potem pa je najbrž ugotovil, da se mora zbrati. Umaknil je pogled.
''Torej jaz sem vaš profesor pri psihologiji. Moje ime je Louis Tomlinson. Vem, da večina ve kdo sem zaradi drugih stvari. In z veseljem v prostem času poklepetam z vami o tistih stvareh, ampak tukaj, med predavanjem pa prosim, da gledate na mene kot na profesorja in mogoče na osebo, ki ji lahko zaupate. Tukaj sem za vas.'' je povedal.
''One Direction!'' se je zaslišalo zadaj. Neka punca se je oglasila. Louis se je pretvarjal, da to ne sliši.
''Za začetek bi vas rad spoznal po imenih, vsakega od vas.'' je rekel in iz mape potegnil nek list.
Še vedno sem bila šokirana in hitro sem iz žepa potegnila telefon, ter Kayli napisala sporočilo ''Louis je moj profesor!''. Hitro sem ga pospravila v žep in ga opazovala naprej. Seveda je na seznamu prišel tudi do mene.
''Nia Walker.'' je rekel in me pogledal. Rahlo se mi je nasmehnil, a ne preveč.
''To sem jaz.'' sem rekla.
''Lepotica!'' se je zaslišalo od enega izmed prijateljev od Michaela. Louis ga je grdo pogledal.
''Prosim, da takšne komentarje zadržite za sebe gospod Fletcher.'' mu je zabrusil.
''Če je pa lepa. Kar priznajte, da je!'' je odvrnil.
Louis je bil nekaj časa tiho.
''To ji lahko poveste med odmorom, ne tukaj.'' mu je rekel in potem je pogledal mene.
''Torej gospodična Walker, kaj delate v prostem času?'' me je vprašal.
''Berem knjige in hodim na sprehode, pa tudi tečt grem ko imam čas.'' sem rekla in pokimal je.
''Super.'' je rekel in se mi nasmehnil in potem je nadaljeval po seznamu naprej. Hitro sem iz žepa potegnila telefon in prebrala Kaylino sporočilo ''Čakaj kaj? Ok, saj sem vedela, da bo nekje učil, ampak nisem vedela, da ravno tam. O moj bog!!''. Ko je bilo predavanja konec, sem hitro pospravila svoje stvari v torbico. Michael se mi je približal.
''Oprosti za tisti kompliment od mojega prijatelja, nor je, ampak ni pa slab človek.'' je rekel in se zasmejal.
''Je že v redu.'' sem rekla in se še sama zasmejala.
Pogledala sem proti Louisu, ki je pri mizi pospravljal svoje stvari.
''Te lahko povabim na kavo?'' me je vprašal.
''Pravzaprav bi rada nekaj vprašala profesorja Tomlinsona. Kar pojdi do avtomata in pridem za teboj.'' sem rekla in pokimal je ter odšel ven. Jaz pa sem se približala Louisovi mizi. Takoj me je pogledal in se nasmehnil.
''Živjo gospodična Walker.'' me je pozdravil.
''Živjo Lou….Gospod Tomlinson.'' sem rekla. ''Meni je tako žal. Če bi vedela, da boste vi moj profesor, do tistega včeraj sploh ne bi prišlo.'' sem začela govoriti. Ustavil me je. Zasmejal se je.
''Ne skrbi, Nia. Ni tako hudo. In še vedno želim, da me kličeš Louis. Razen pred drugimi tukaj na šoli, takrat pa sva res gospod Tomlinson in gospodična Walker.'' je rekel in pokimala sem.
''Tako tudi bo.'' sem rekla in hotela sem že iti, a je prišel za menoj.
''Nisem si pa mislil, da študiraš psihologijo.'' je rekel in me pogledal od glave do pet.
''Zakaj?'' sem začudeno vprašala.
''Nekako sem mislil, da ti je bolj všeč moda.'' je rekel.
''Ah… Ne. Samo rada sem urejena.'' sem rekla in se nasmehnila.
''No, tako je tudi prav. Se vidiva kasneje Nia.'' mi je rekel, se mi nasmehnil, ter odšel. Opazila sem, kako so se vse punce na hodniku obračale za njim. Njemu pa ni bilo mar.
''Nia!'' sem zaslišala Michaela. Zagledala sem ga pri avtomatu z drugimi fanti. Šla sem tja.
''To so Lucas, Hardin in Ashton, tisti ki ti je rekel, da si lepotica.'' je rekel Michael. Zasmejala sem se in se jim vsem predstavila.
''Oprosti, ampak ko vidim nekaj lepega pač ne morem ostati tiho.'' je rekel Ashton.
''Ampak profesorju pa to ni bilo všeč. Kot da bi bil ljubosumen.'' je rekel Hardin.
''Ja saj mogoče pa je, ali pa ga je motilo ker nisi to rekel njemu.'' se je pošalil Lucas. Vsi so se smejali kot nori, jaz pa nisem ravno vedela kaj naj rečem. Spila sem kavo in pogledala Michaela.
''Jaz grem domov. Se vidimo jutri.'' sem mu rekla.
''Prav. Se vidimo.'' je rekel in odšla sem proti svojemu avtu ter se odpeljala proti domu.
17. februar 2020
Next
17. februar 2020
Next
17. februar 2020
Neext
17. februar 2020
O bog! Mam feeling, da bo ta zgodbica še bolj crazy kot pa prejšnja in just can't wait P.S. Prepovedana ljubezen? I'm I right?

Next, Next, Next !
17. februar 2020
fantasy* prav mas ja

4.

-Nia Walker-

Ko sem prispela, Kayle še ni bilo. Sedla sem na teraso in nekaj časa poslušala tišino. Nikjer ni bilo nikogar. Potem pa sem se spomnila na bližnje jezero, kjer sva s Kaylo hodili plavat. Morala sem spet videti to jezero. Odpravila sem se in že čez pol minute sem bila tam, saj sem morala iti samo skozi manjši gozd. In ko sem prispela tja, sem zaslišala igranje kitare in petje. Louis je tam sedel na klopci in igral ter pel.
''But you once told me, "Don't give up
You can do it day by day"
And diamonds, they don't turn to dust or fade away.''
Naslonila sem se na drevo in ga nekaj časa poslušala. Njegov glas je bil res čudovit. Ampak ko je pel to pesem, se je slišalo, da mu je zelo hudo in da bo vsak čas jokal. Zakaj za vraga je raje postal profesor psihologije? In potem je naenkrat vstal ter se obrnil. Zagledal me je.
''Nia, kaj pa ti tukaj?'' me je vprašal.
''Samo prišla sem obujat spomine na teto in strica.'' sem odvrnila.
''Oh, res je lepo tukaj.'' je rekel in pogledal je proti jezeru.
''Res je.'' sem rekla in pogledal me je.
''Nisem si mislil, da bom tvoj profesor. Ko sem te zagledal sem kar obstal za trenutek.'' je rekel in zasmejala sem se.
''Tudi mene je to šokiralo.'' sem rekla.
Hotel je že oditi, a se je ustavil in me pogledal.
''Poglej, tukaj nisem tvoj profesor in če karkoli potrebuješ, veš kje me najdeš. Z veseljem ti bom pomagal.'' je rekel. Nasmehnil se mi je in potem je šel. Nisem si mislila, da so svetovno znane osebe lahko tako prijazne. Sedla sem na klopco in nekaj časa razmišljala, potem pa sem se odpravila nazaj in ravno takrat je prišla Kayla domov.
''Takoj mi vse povej. Kako je možno, da je Louis tvoj profesor?!'' je takoj rekla.
''Ne vem. Pač je.'' sem rekla in skomignila z rameni.
''No saj to je pravzaprav super. Louis sigurno ni strog.'' je rekla in se zasmejala.
''Saj ni.'' sem rekla zamišljeno.
''Bova spekli pico?'' me je vprašala. Seveda sem takoj bila za to. Oboževala sem pico. In res sva jo naredili. Vse sva pojedli in potem je nekdo pozvonil pri vratih. Kayla je bila ravno v kopalnici, zato sem šla odpret jaz. Pri vratih sem zagledala Louisa. Takoj se mi je nasmehnil.
''Živjo Nia. Spet jaz.'' je rekel in se zasmejal.
''Oh super, tukaj si. Vstopi.'' sem zaslišala Kaylo.
Louis mi je namenil še en nasmešek, ko je šel mimo mene in noter. Bila sem presenečena, da je prišel in sem samo zaprla vrata in šla za njima v dnevno sobo.
''Louisa sem povabila, da danes končno spozna moje sodelavke. Prišle bojo kmalu.'' je rekla navdušeno.
''Se vsak dan družite pri tebi doma?'' sem jo vprašala. Odkimala je.
''Včasih vsak dan, potem pa kar nekaj časa ne. Različno.'' je rekla.
''No jaz grem tečt.'' sem rekla in vstala.
''Temni se. Ni pametno.'' je začudeno rekla Kayla. Zasmejala sem se in odkimala.
''Znam pazit na sebe, brez skrbi.'' sem rekla in še enkrat pogledala Louisa, ki me je samo gledal. Šla sem v svojo sobo in si oblekla športne pajkice ter kratko športno majico, ki mi je segala do popka. Prišla sem nazaj dol in v dnevni sobi je bil samo Louis. Nekaj je tipkal na telefonu in ko me je opazil, je telefon takoj pospravil in me samo gledal.
''Boš lahko rekel Kayli, da sem zdaj šla?'' sem vprašala.
Pokimal je in ni rekel nič. Me je slučajno moj profesor opazoval? Ne, samo domišljam si. Odpravila sem se ven in tekla po potki, ki je vodila do mesta. Res je bilo malo grozljivo, ker ni bilo nikjer nikogar. In seveda, ker sem tako nerodna, sem naenkrat padla, ko sem se spotaknila na neki ogromni palci.
''Auč!'' sem zastokala. Noga me je bolela in ko sem se spravila nazaj na noge, nisem mogla normalno stati. Po eni nogi sem priskakala nazaj do hiše in ravno takrat sem videla, da so Kayline sodelavke že tam.
''Nia? Si v redu?'' sem nenadoma zaslišala Louisov glas.
''Kaj delaš zunaj?'' sem ga vprašala.
''Prišel sem kadit. Kaj se ti je zgodilo?'' je rekel, ko je opazil, da ne morem stati na obeh nogah.
''Očitno sem si zvila gleženj.'' sem rekla jezno.
''Joj… Pridi.'' je rekel in me nenadoma dvignil v naročje ter me nesel do svoje hiše.
''Ampak Kayla in njene….'' sem začela, a me je ustavil.
''Mislim, da je to pomembnejše od druženja.'' je rekel in me nesel v svojo dnevno sobo. Tokrat me ni posadil na stol, ampak me je položil na kavč. Previdno in počasi mi je sezul čevelj in nogavico.
''Noga ti je zatekla. Led ti bom prinesel.'' je rekel in me nežno pobožal po oteklini. Ob tem dotiku, sem dobila kar mravljince po telesu. Joj Nia, zberi se. Samo tvoj profesor je in seveda ga skrbi. Prinesel mi je nekaj ledenega in mi dal na nogo. Zabolelo je. Nekaj časa mi je to držal na nogi.
''V redu bom. Šla bom.'' sem rekla in vstala.
''Saj ne moreš hodit.'' je rekel in tudi on je vstal.
''Kayla se najbrž sprašuje kje si.'' sem rekla.
''Bom šel s teboj tja.'' je rekel in s tem sem se strinjala.
Spet me je dvignil v naročje in me nesel tja. In med potjo sem ga večkrat pogledala v oči in on mene. Počutila sem se varno. In vem, da se ne bi smela.
18. februar 2020
Next
18. februar 2020
Next
18. februar 2020
Neext
18. februar 2020
Neeeext!
19. februar 2020
5.

-Nia Walker-

Prispela sva do hiše in vstopila. Kayla je takoj prišla tja.
''Kaj se ti je zgodilo Nia?'' se je začudila.
''Nič, spotaknila sem se in imam nogo malo zatečeno. Nič ni.'' sem rekla. Pogledala sem Louisa.
''Kako pa to, da sta prišla skupaj?'' se je začudila.
''Srečal sem jo ko sem šel kadit in sem ji pomagal.'' je rekel Louis.
Hvaležno sem ga pogledala.
''Grem zdaj spat.'' sem rekla.
''Boš lahko sama šla gor?'' me je vprašala Kayla.
''Bom. Hvala Louis.'' sem rekla in ga še enkrat pogledala. Potem pa sem šla v svojo sobo.
Noga me je kar precej bolela, ampak saj bo v redu. Pogledala sem še urnik za naslednji dan in opazila sem, da imamo športno vzgojo. Super. Pa ravno zdaj, ko se mi je to z nogo zgodilo. Pogledala sem skozi okno in zagledala Louisa, ko hodi proti svoji hiši. Očitno ni več hotel biti v ženski družbi. Odpravila sem se pod tuš, čeprav me je noga grozno bolela. In v kopalnici sem ugotovila, da sem pozabila pižamo v sobi. Hitro sem šla kar v tangicah in modrčku v svojo sobo in imela sem prižgano luč. Iskala sem pižamo po sobi in ko sem čisto slučajno pogledala skozi okno, sem v Louisovi hiši pri oknu zagledala Louisa. Bil je v spodnjicah in gledal me je. In ne vem, se mi je samo zdelo, ali je dejansko imel roko v spodnjicah? Se je Louis samozadovoljeval na mene? Skoraj me je zadela kap. Njega pa tudi, ko je opazil, da ga vidim. Postal je čisto rdeč in hitro je zagrnil zaveso. Še sama sem to naredila. Bila sem tako šokirana. Hitro sem si oblekla pižamo in se ulegla na posteljo. Kaj za vraga se je zgodilo pred nekaj minutami? Razmišljala sem o Louisovem telesu. Tisti tatuji so mu tako pristajali. Popoln je bil. Preveč popoln. In seveda za mene nedosegljiv. Ampak očitno je tudi njemu všeč moja postava. Nekako sem uspela zaspati. Zjutraj me je zbudila budilka. Ko sem vstala, sem ugotovila, da me noga še boli, ampak malo manj kot prejšnji dan. Spet sem se spomnila na Louisa. Kako ga bom sploh pogledala v oči? Oblekla sem si črne pajkice in malo daljši črn pulover. Obula sem bulerje in oblekla sem še črno usnjeno jakno. Lase sem spet pustila spuščene. Na hitro sem si skuhala kavo in se potem odpeljala do faksa. Parkirala sem in izstopila. In tam sem zagledala neko rjavolasko, ki je vpila na nekega fanta.
''Samo še enkrat me poglej v rit, pa ti bom utrgala jajca ali jajčnike! In potem ti bom še polomila kosti in tudi tiste, ki nimaš, bom našla. Prisežem!'' mu je zagrozila. O moj bog. Šokirano sem stala tam in jo gledala. Potem pa mi je že šlo na smeh, ko je tisti fant kar pobegnil in bil je čisto rdeč. Ko me je opazila, se mi je približala.
''Ne me tako gledat. Fant si je dovolil čisto preveč!'' je jezno rekla.
Bilo je videti smešno. Že jaz sem bila zelo majhna, ampak ona je bila pa še manjša in se je razburjala. Zasmejala sem se.
''Prav si mu povedala.'' sem rekla in obe sva se začeli smejati.
''Čakaj, saj midve sva sošolki. Včeraj sem videla, ko se je gospod Tomlinson razburil, ko ti je eden rekel lepotica.'' je rekla v smehu.
''Oh, ja.'' sem rekla in se zasmejala.
''Iris Stewart. Me veseli.'' je rekla in mi dala roko.
''Nia Walker.'' sem se predstavila še sama.
''Walker, kako kul priimek. Rada hodiš?'' me je vprašala.
Spet sem se začela smejati.
''Ja, ampak še raje pa tečem.'' sem rekla in pokimala je.
''Jaz pa še raje jem.'' se je pošalila. ''Greva skupaj na športno?'' me je vprašala.
''Greva.'' sem rekla in šli sva. Noga me je še vedno malo bolela. In ravno danes.
''Si v redu?'' me je vprašala, ko je opazila, da malo čudno hodim.
''Ja, včeraj sem se spotaknila. Nič hudega.'' sem rekla in pokimala je.
''Živjo Nia.'' sem zaslišala Michaela, ki je prišel za nama.
''Hej.'' sem ga pozdravila in se nasmehnila. ''To je Iris.'' sem mu jo predstavila.
''Živjo. Jaz sem Michael.'' se ji je predstavil.
Potem sva z Iris šli v žensko garderobo. Preoblekla sem se v kratke hlače in majico, ki mi je segala do popka, spet. Ko sem telovadila, sem rada imela takšne kratke majice. Šli smo v telovadnico in učitelj za športno je že prišel. Bil je bolj mlad, najbrž star približno toliko kot Louis.
''Jaz sem Thayer Scott in učil vas bom športno vzgojo. Ne bom zahteven, ne skrbite.'' je rekel in vsi smo se zasmejali. ''Danes bom od vas zahteval samo, da pretečete nekaj krogov okoli in naredite nekaj vaj po lastni izbiri.'' je rekel. In začeli smo tečt, ampak jaz nisem ravno zdržala dolgo, pretekla sem en krog in Iris je tekla z menoj.
''Ni ravno pametno, da tečeš.'' mi je rekla, ker je vedela, da me boli noga.
''Ja, vem.'' sem rekla in takrat sem se že znašla na tleh, ker me je bolečina ubijala.
''Kaj se je zgodilo?'' je takoj vprašal učitelj. Pritekel je do mene in z Iris sta me postavila na noge.
''Včeraj sem padla in noga mi je zatekla.'' sem rekla.
''Kako vam je ime?'' me je vprašal.
''Nia Walker.'' sem rekla.
''Torej gospodična Walker. Zakaj niste to povedali takoj?'' je vprašal.
''Ne vem…'' sem rekla potiho.
''Pridite, sedite na klopco.'' je rekel in z Iris sta me spravila tja.
Iris je potem šla tečt naprej, jaz pa sem sedela tam. Profesor Scott mi je nekaj razlagal, ampak jaz sem mislila samo na bolečino in vmes na Louisa.
''Thayer bi lahko samo…..'' sem ga nenadoma zaslišala, in ko me je opazil, je zardel.
''Kaj?'' ga je vprašal profesor Scott.
''Em…. Jaz… Nekaj te rabim.'' je zamomljal Louis. Pogledal me je od glave do pet.
''Živjo.'' me je na hitro pozdravil.
''Živjo.'' sem ga pozdravila še sama. Tudi jaz sem bila čisto rdeča. In potem sta odšla.
19. februar 2020
Next
19. februar 2020
Neext
19. februar 2020
Next
19. februar 2020
Next
20. februar 2020
6.

-Nia Walker-

Michael in njegovi prijatelji so me spet gledali. Pretvarjala sem se, da jih ne vidim. Iris se je pogovarjala z eno izmed sošolk. Nenadoma je Louis prišel do mene.
''Nia si v redu? Te res zelo boli?'' me je vprašal.
''Zakaj me kličete po imenu gospod Tomlinson? Nisva doma.'' sem hitro rekla.
''Saj nihče ne posluša. Te res boli?'' me je vprašal. Zakaj ga tako skrbi?
''Ja, ampak bo minilo.'' sem rekla. Sedel je na klopco poleg mene in mi pogledal nogo. Ko se me dotaknil, mi je postalo zelo vroče. Opazila sem, da naju neke sošolke opazujejo.
''Gledajo naju, bolje, da nehaš.'' sem mu rekla.
Ni me pogledal v oči, ker mu je najbrž bilo še vedno neprijetno.
''Samo profesor sem, ki pomaga študentom.'' je rekel.
''Pa ne tako, da se jih dotika.'' sem ga opozorila. Saj sem želela, da se me dotika, ampak ne tam. Vsi so naju gledali.
''Morala boš zdravniku.'' mi je rekel.
''Ni potrebe po tem.'' sem rekla.
''Louis kaj se dogaja? Tukaj imaš papirje, ki si jih potreboval.'' mu je nenadoma rekel profesor Scott.
Louis je vstal in vzel papirje.
''Hvala. Prišel sem pogledat kako je. Saj veš, da rad pomagam študentom.'' je rekel.
''Ja vem. No grem zdaj preverit kako jim gre z vajami.'' je rekel profesor in šel je.
Louis me je pogledal. Še vedno je bil zelo rdeč.
''Po predavanjih pridem do tebe, preden bo Kayla nazaj iz službe.'' mi je na hitro rekel in odšel. Seveda sem želela govoriti z njim. Ampak sem tudi vedela, da bo neprijetno. Ko je bilo športne konec, smo oblekli. In imeli smo še eno predavanje. Hitro sem sedla v četrto klop in Iris je prišla do mene.
''Lahko prisedem?'' me je vprašala.
''Ja, seveda.'' sem rekla. In nenadoma je do mene prišla neka blondinka, tista, ki me je prej gledala, ko sem bila z Louisom na klopci.
''Živjo, jaz sem Ashley.'' je rekla. Ampak zvenela je precej vzvišeno.
''Živjo. Nia.'' sem ji odvrnila.
''Je res, da si ti soseda od Louisa?'' me je vprašala.
Zmedeno sem jo pogledala.
''Sem ja.'' sem rekla.
''Ti je zato tako naklonjen ali je kaj drugega v igri?'' me je vprašala.
Seveda teh vprašanj nisem pričakovala. In govorila sem z njo samo nekaj sekund pa mi je že šla na živce.
''Prijatelj od moje sestrične je.'' sem rekla.
''Oh saj res, tiste, ki je izgubila starša in je zdaj na pomirjevalih.'' je rekla in se zasmejala. Seveda sem bila šokirana. In tudi zelo jezna. Pogledala sem Iris.
''Joj Ashley, kaj če bi se raje brigala za sebe in za svojega morilskega brata?'' ji je zabrusila.
''Iris Stewart. Še vedno si zelo nepomembna in vedno boš.'' je rekla in me pogledala.
''Se vidiva, Nia Walker.'' mi je rekla in potem je šla sedet. Kaj za vraga bi ona rada? Pogledala sem Iris.
''Ne obremenjuj se z njo. Bila je moja sošolka že v srednji šoli. Misli da je ves svet njen. V resnici pa je Ashley Davis navadna ničla. Njen brat je v zaporu, ker je nekoga ubil.'' mi je zašepetala na uho.
''O moj bog…'' sem zamišljeno rekla.
''Nia, danes spet kava?'' sem zaslišala Michaela.
Pogledala sem ga in odkimala, ker sem se spomnila, da pride k meni Louis.
''Jutri.'' sem rekla.
''Prav.'' se mi je nasmehnil in odšel sedet v zadnjo klop.
Imeli smo predavanje in jaz sem razmišljala o Louisu ter o tem kaj mi je rekla Ashley. Zakaj bi Kayla jemala pomirjevala? Saj je rekla, da se počuti v redu. To kar je rekla Ashley, je sigurno laž. Ko je bilo predavanja konec, sem hitro pospravila svoje stvari v torbico. Iris je naredila isto. Skupaj sva šli ven.
''Lepo, da sva se spoznali. Jaz sem satan in nikogar ne maram, ampak ti si pa kul.'' mi je rekla. Nasmehnila sem se in pokimala.
''Tudi ti si super.'' sem rekla.
Poslovili sva se in odšla sem do svojega avta, ter se odpeljala proti domu. In zunaj na stopnicah je že sedel Louis. Kadil je. Kako je to mogoče, da je še s cigareto v ustih bil tako seksi? Tako nevarno seksi. Joj Nia, zberi se. To se ti ne sme dogajati. Izstopila sem in šla do njega.
''Greva noter.'' sem rekla in odklenila vrata.
Sledil mi je noter. Bila sem rahlo živčna, zato mi je torbica padla z rok in vse stvari so mi padle ven. Začela sem pobirati stvari in Louis mi je pomagal. Nenadoma sta se najini roki dotaknili in pogledala sva se v oči. Prekleto, te njegove zelene oči! Hitro sem vstala in dala stvari nazaj v torbico.
''Kar sedi.'' sem rekla. Šel je mimo mene in šel do kavča. Tudi sama sem prisedla in si živčno začela gristi nohte, kar običajno sploh nisem počela. Približal se mi je in mi dal roko z ust. Zakaj se me dotika? Louis nehaj!
''Poglej… Glede včeraj…'' je začel. Tudi on je bil živčen.
''Sem prav videla, da si…'' sem ga začela spraševati. Joj Nia! Zardel je in to zelo. Pogledal je v tla.
''Ja, si. In prisežem, da vem, da to ne bi smel. Ampak videl sem tvojo postavo in pač…'' je zavzdihnil.
Zakaj mora ravno on biti moj profesor?
''Nihče ne bo izvedel.'' sem odvrnila, saj preprosto nisem vedela kaj naj rečem.
''Vem, da ti je bilo neprijetno in res mi je žal.'' je rekel.
''Ne skrbi. Lahko pozabiva na to.'' sem rekla in ga poskusila nekako pogledati v oči.
''Si prepričana?'' me je vprašal.
Pokimala sem in se prisiljeno nasmehnila, čeprav sem v sebi umirala. Ker mi je bilo všeč to kar sem včeraj videla.
''Prav. Bom zdaj šel. Se vidiva.'' je rekel in se tudi on nekako prisiljeno nasmehnil ter odšel.
20. februar 2020
neextt!
20. februar 2020
Next
20. februar 2020
Awkward... a lot
20. februar 2020
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani