tko harrya boli za ceu svet ane bad boy
ful dobro prevajaš
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!
10. april 2015
u173906
u173906
ok tak ti povem
če ne nextaš u roku enga tedna
se kk teb prpelm
next!!
10. april 2015
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
11. april 2015
prooooooooooooooooooooooooooosimmmmmmmm NNNNNNNNEEEEEEEEEEEEEEEXXXXXXXXXXXXXXTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT!!!!!!!!! ;'(
15. april 2015
Neext!!! C:
15. april 2015
Neeeeext:3
16. april 2015
next
06. maj 2015
neeext!!
12. julij 2015
Next
13. julij 2015
Zares mi je žal da dolgo nisem nextala a Imela sem teste in spraševanja. Poleg tega pa se mi je pokvaril računalnik. Čakala sem, da ga bo računalničar popravil a ga še ni. In sem šla na wattpad na tabličnem računalniku prevedla vse na list in nato vse še enkrat prepisala. Opravičujem se za vse napake. Chapter 4 dobite v nedeljo!
Enjoy
3.Poglavje
Vsaj eno uro me je mama opozarjala o zabavah in fantih. Nato me je s stilom Carol Young na hitro objela in poljubila v slovo ter odšla iz sobe in povedala Noahu, da ga bo počakala v avtu.
,,Pogrešal bom, da te ne bom videl vsak dan," je rekel in me potegnil v objem. Vdihnila sem vonj njegove kolonjske vodice, ki sem mu jo kupila tri leta zapored za božič in zavdihnila. Pogrešala bom njegov vonj in pomirjajoče objeme.
,,Tudi jaz te bompogrešala. Govorils bova vsak dan," sem obljubila in ga še bolj tesno objela.
,,Želim si, da bi bil tukaj to leto," sem rekla in skrila svoj obraz v njegov vrat. Noah je bil samo nekaj centimetrov večji od mene in bilo mi je všeč, da me ni presegal. Poljubil me je v slovo in mama je neučakano zahupala.
Ko sta Noah in mama uradno odšla sem začela prazniti svoje torbe. Oblačila sem lepo zložila in jih pospravila v majhen predalčnik in ostanek obesila v mojo stran omare. Namrščila sem se, ko sem videla, da je bila druga stran polna usnjenih oblačil in oblačil s živalskimi potiski. Utrujena sem legla na posteljo. Že sem se počutila osamljeno in ni pomagalo, da moje sostanovalke ni bilo. Čeprav sem se zaradi njenih prijateljev počutila neprijetno bi vseeno bilo dobro imeti vsaj eno prijateljico. Imela sem občutek, da nikoli ne bo bila v sobi ali še hujše, da bo vedno imela družbo v sobi. Zakaj nisem dobila sostanovalke, ki rada ostane noter in se uči al bere? Ampak bilo je dobro saj bi imela vso sobo zase. Do takrat univerza še ni bila kaj sem si predstavljala, ampak mogoče sem se tak počutila samo, ker sem komaj prišla. Jutri bo bolje, sem si zagotovila. Preden sem šla v posteljo sem si vzela moj zvezek s kolendarjem in zvezke in sem si vzela čas, da sem si napisala svoj urnik in čase sestankov literarnega kluba. Še vedno se nisem odločila ali bi se pridružila ali ne. Za naslednji dan sem si napisala, da bom odšla kupiti dekoracijo in druge stvari za mojo študentsko sobo. Nisem nameravala dekorirati svoje strani kot je Steph svojo a želela sem nekaj stvari. Da nisem imela avta je naredilo situacijo težjo, in sama pri sebi sem si rekla, da je bolje, če ga čim prej dobim. Imela sem dovolj denarja od daril za maturo in prihrankov. A nisem bila prepričana, če bi ga zares kupila. Ker sem živela v študentskem domu sem imela v bližnji okolici veliko javnih prevozov. Z mislimi na urnike, rdeče lasa dekleta in prijazne svetlolase fante s tatuji sem zaspala s svojim zvezkov v roki. Naslednje jutro Steph ni bilo v njeni postelji. Hotela sem jo bolje spoznati a, če je bila tista vrsta dekleta, ki ostane zunaj celo noč je bilo bolje da ne. Mogoče je bil eden od tistih fantov njen fant in upala sem, da je bil tisti s blon lasmi. Vzela sem svojo toaletno torbo in se odpravila do tušev. Tisto kar sem najbolj sovražila o kampusih so bili skupinski tuši. Zakaj ni imela vsaka soba svoje kopalnice? Vedno je bilo neprijetno in upala sem, da tuši niso bili unisx ( skupaj za fante in punce - ni ločeno). Moji upi so bili uničeni, ko sem prišla do vrat. Na vratih sta bili narisani dve figurici. Ena moška in ena ženska. Ugh. Tuširati se s moškimi bo izjemno neprijetno. Za naslednji dan ( in vsak dan do konca šole) sem se odločila, da si bom nastavila svojo budilko eno uro prej. Voda je potrebovala dolgo časa, da se je segrela in bilo me je strah, da bi nekdo odrgnil zaveso. Vsi so se obnašali normalno in jim sploh ni bilo neprijetno. Življenje na univerzi je bilo čudno. Tuš je bil majhen in je imel majhen ročaj na katerem sem obesila oblačila. Prostor je bil tako majhen, da sem komaj lahko iztegnila pred sabo. Ko sem razmišljala o Noahu in življenju doma sem se obrnila in s komolcem udarila majhen ročaj in vsa moja oblačila so padla na tla. Voda je še kar naprej tekla in jih popolnoma premočila.
,,To se ne dogaja," sem zagodrnjala, ugasnila vodo in ovila brisačo okoli svojga telesa. Pobrala sem sem premočena oblačila in pohitela po hodniku navzdol upaj, da me nobeden ne bo videl. Dosegla sem vrata svoje sobe, jo odklenila in stopila noter. Sprostila sem se a sem se obrnila in na Stephini postelji zagledala fanta s kodrastimi rjavimi lasmi.
14. julij 2015
neeeext!
17. julij 2015
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!
17. julij 2015
neeeeeeeeeeext plis!!!!!!
21. julij 2015
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani