next
01. september 2013
"Elissa! Odpri!" Tolčenje po vratih se je še stopnjevalo. Hitro sem odklenila vrata in potegnila Tinkaro noter. "Kaj je narobe?" Veselo je zavpila: "Ne boš verjela!" "Pšt!" Jezno sem jo utišala. "Malo tišje, prosim." Takoj je znižala ton. "Poklicala sem ga in je rekel da sem mu všeč!" "Čakaj. Kdo to kaj zakaj..?" Zabluzeno sem jo gledala. Tinkara je globoko vdihnila in začela od začetka: "En fant me je prej ogovoril, ko sem se odpravljala v učinilnice. Ime mu je Jack. Prosila sem ga za številko. Veš kak je srčkan! In malo prej sem ga poklicala in je rekel da sem mu všeč, pa če bi šla ven." Kar žarela je. "Poglej, na telefonu imam njegovo sliko!" Hitro mi je pokazala njegovo sliko, jaz pa sem samo (skoraj) omedlela. Tinkara je bila preveč vznemirjena, da bi opazila, da sem izjemno pretresena. "Čakaj, Tinkara, mi lahko pošljel sliko na moj telefon? Da ga bom... prepoznala." Tinkara mi je nič hudega sluteč poslala njegovo sliko. "Hvala, Tinkara. In? Kdaj se dobita?" Hitro je pogledala na svojo uro. "Na spodnji palubi čez... pol ure?" Presenečeno je skočila v zrak. "Pozna bom! Adijo Elissa! Grem... Oblečt?" In je zdirjala iz sobe. Jaz pa sem nemo obsedela na postelji in gledala v sliko.


Na njej je bil namreč fant, ki sem ga takrat pri koči ob jezeru videla z Eleno.
Imela sem občutek, da se to ne bo dobro končalo, in da moram posvarit Tinkaro. Toda kaj če se motim? Toda kaj pa če je res in Elena res nekaj naklepa? Nič, nekaj moram narediti.
Hitro sem si popravila lase in se zapodila do njene kabine. Kabina je bila odklenjena, toda nje ni bilo noter. Zato sem se raje odpravila na spodnjo palubo. Nekaj časa sem se razgledovala, a sem jo hitro zagledala. "Tinkara!" Začudeno se je obrnila proti meni: "Ja?" Vsa zadihana sem pritekla do nje. "Ne smeš se dobiti z Jackom! Videla sem ga z Eleno!" Tinkara me je besno pogledala. "Samo zaradi tega ga ne smem imeti za fanta? Ker je bil enkrat ob Eleni?" Hitro sem začela popravljati vtis. "Ne, ni samo stal, in poleg tega..." ŠE bolj jezno me je prekinila: "Ljubusumna si! Samo zato ker si ti nesrečno zaljubljena in nimaš fanta, še ne pomeni, da ga tudi jaz ne smem imeti!" Začela sem jecljati: "Ne, n-ne, s-samo..." Tinkara je stopila tik do mene: "Elissa, tega ne delajo prave prijateljice. ZAradi sovraštva do nekega dekleta mi ne privoščiš fanta? Ljubusumna si name. Zdaj pa me pusti samo." Odrinila me je stran in se obrnila ter se izgubila v gneči. Bila sem prizadeta, pa tudi užaljena, saj je uničila moj dober namen. Toda kaj če sem se motila? Mogoče sem bila res malo ljubusumna, toda...
Čez kakšno uro ali dve je Tinkara prišla v mojo kabino. "Haj, Elissa." Ledeno sem jo pogledala. "Ja?" Postalo ji je malo nerodno, in obstala je pri vratih. "Hotela sem ti samo povedati, da sva se imela z Jackom super in da sem ga vprašala o Eleni, toda on je rekel da ne pozna dekleta z tem imenom." Torej ji je še lagal? Tinkara je še tiho dodala: "Torej si se najbrž motila." Jezno sem vstala in zavpila: "Ni res! Res je bilo! In ker se ti je zlagal, očitno nekaj naklepa!" Tinkara je prebledela, toda hitro si je opomogla: "Kaj?! Zakaj ne pustiš Jacka pri miru? Ni lagal! Samo ti si izmišljuješ stvari, zato da bi ga pustila! Ne maram takšne ljubusumne lažnivke kot si ti! Jack je v redu! Samo s tabo je nekaj narobe!" Odprla je vrata in se zapodila na hodnik. "In samo še nekaj: Od zdaj naprej; pozabi na Nikki." In je zaloputnila z vrati. Zvrnila sem se na posteljo in zajokala.
Pravkar sem izgubila še eno prijateljico, dobro prijateljico. Zakaj? samo dobro sem ji hotela! Res!
03. september 2013
u123472
u123472
next
03. september 2013
Naslednjih nekaj ur sem preležala v postelji in brala knjige, da bi se pomirila, ko me je zmotil klic. Bila je Sonnia. "Ja?" "Elissa, helikopter je nazaj. Prosi za pristanek in vkrcanje potnikov." "Okej, takoj bom tam." Prekinila sem, nato pa se hitro uredila in se odpravila do pristajališča za helikopterje. Mimogrede sem še pogledala v Tinkarino kabino, ki pa je bila izpraznjena in pripravljena za nove goste. Tinkara se je preselila v drugo kabino. Malček sem bila jezna zaradi tega, toda pospešila sem korak in kmalu sem stala zraven Sonnie in gledala helikopter, ki je ravno pristal. Iz njega so splezali Adam, Bree in Chase. Sonnia jih je hitro začela utrujati z formalnostmi, jaz pa sem se samo nasmehnila Chasu in mu pomahala. Nato sem namignila Sonnii, naj bo milostna in naj jih počasi spusti, ter jih pospremila v kabini. "In?" Chase je ostal na hodniku, zato sem ga napadla. "Kje ste bili? Zakaj ste odšli? Kaj ste delali?" "Mi...Mi... Smo.. Eee... Šli smo na Leov rojstni dan?" V zadregi se mi je nasmehnil. Kar pihnila sem. "Ja pa kaj še. Chase, moraš se zavedati, da sem pametnejša kot večina ljudi, in da te malček le poznam. Torej?" Zavzdihnil je. "kaj je narobe, Elissa?" Začudeno sem ga pogledala. "Am... Kaj?" "Nekam živčna, jezna in žalostna si." Prej sem se še pregovarjala, da bo vse v redu, toda nisem več zdržala - zlomila sem se. "Obe moji BFF sta me zapustili - Elena in Tinkara. Elena ni problem, toda Tinkara - samo dobro sem ji želela." Previdno me je odnesel v mojo kabino na posteljo, kjer sem se do konca zjokala. Ves čas me je nežno objemal, kot prvič. "Zakaj pa te je zapustila?" Zahlipala sem: "Zaradi fanta." Chase se je zdrznil, a sem hitro nadaljevala: "Spoznala je fanta, ampak jaz sem ga videla z Eleno, zato sem jo poskusila pregovoriti, a me ni poslušala, šla je na zmenek z njim. Zelo se ji je zlagal, zato me je zasovražila!" Med hlipanjem sem potegnila telefon iz žepa in mu pokazala njegovo sliko. Zdaj je kar poskočil: "To je vendar Owen!" "Em, Kdo?" "Owen je fant od Bree. Očitno se nisi motila o njem." Hitro je vstal, jaz pa sem si obrisala solze. "Pridi, greva do Bree." Zvlekel me je v njeno sobo.
Bree je sedela na postelji in se z nekom pogovarjala po telefonu, toda ko sva vstopila, je prekinila. "Ja?" "Bree, sem ti rekel, da ti Owen laže." Hitro se je vstopila pred Chasa. "Kaj?" "Povej mi, Bree, je OWen zdajle na ladji?" Bre je odkimala. "No, vidiš - lažnivec je. Zdajle je na ladji in hodi še z dvema puncama poleg tebe." Bree je na široko odprla oči, nato pa zakričala: "Ni res! Dokaži!" Chase se ni pustil zmesti in je nadaljeval: "Poglej to sliko. Posneta je bila danes." Pokazal ji je sliko Owna/Jacka in Tinkare. "Ne morem verjet." Zdaj je začela jokati. "Maščevala se mu bom. O, še zelo se mu bom." NApotila se je proti vratom, toda sem jo rajši ustavila. "Čakaj! Rajši sestavimo načrt da se mu maščujemo, in se dejansko maščujemo šele jutri." Bree se je pustila pregovoriti, zato smo odšli v mojo sobo in začeli kovati načrt za maščevanje.
03. september 2013
u123472
u123472
next
04. september 2013
Naslednji dan smo začeli z načrtom. Po pouku smo se dobili v Breeni kabini. Z okna v njeni kabini se je videlo na zgornjo palubo, kjer se bosta Tinkara in Owen/Jack, kot je omenila pri pouku, danes ob 15.00 dobila. Chase je gledal skozi okno in ju iskal, midve z Bree pa sva predelale še zadnje podrobnosti načrta.
"Pazite, tamle sta." Pokazal nama je proti baru ob bazenu. Tam sta res ob točilnem pultu sedela Owen/Jack in Tinkara. Chase se je sexy nasmehnil in rekel: "Pa začnimo z našim načrtom."
Odšla sem na zgornjo palubo do bara. Bila sem urejena za zmenek.

Vsedla sem se blizu Owna/Jacka in Tinkare in se delala, kot da ju nisi opazila. Čez nekaj minutk je počasi prišla Bree kot po naključju mimo, izjemno lepo urejena:

(premika se)
"Haj, Elissa." Pozdravila me je in se vsedla zraven mene. Hitro sem ji odzravila: "Zdravo, Bree. Lepa obleka." "Tvoja je še lepša." "Ja, čakam na moj zmenek. Na Chasa." Obrnjena sem bila tako, da sem lahko malček videla Tinkaro. Zdrznila se je, saj ji še nisem povedala za Chasa. "O zanimivo. Tudi jaz imam fanta, ime mu je Owen." Potegnila je telefon iz žepa in mi kar tako pokazala njegovo sliko. "O, res je šikan." NAto je vstala in se odpravila proti bazenu, toda kot po naključju se je spotaknila ob Jackovo/Ownovo nogo in padla po tleh. "Aua." Owen se je hitro hitel opravičevat: "Oprosti, žal mi je, res..." Sklonil se je in ji ponudil roko, da je vstala. Zdaj je prihajal ključen del naše igre. Bree ga je pogledala v obraz. "Owen?" TA se je spozabil in je zavpil: "Bree?" Jaz sem vstala in stopila do Bree. "A si v redu?" Ta mi je nemo prikimala, nato pa se obrnila k Ownu. "Kaj pa ti delaš tukaj? Rekel si, da si v Londonu." Zmedel se je in začel jecljati: "Jaz...Samo...Nisem...Ni..." Bree ga je besno pogledala, nato pa z jeznim pogledom oplazila še Tinkaro. "A to pa je tvoj zmenek? sem vedela, da me varaš! Prevarant!" Jezno ga je klofnila po licu. Takoj se ji je začel opravičevati: "Bree, ni tako kot zgleda, in..." Užaljeno ga je pogledala, nato pa še enkrat brcnila v piščal. "Da ni tako kot zgleda? Lažnivec! Želim, da izgineš iz mojega življenja!" Owen se je opotekel stran, Bree pa se je obrnila k Tinkari. "Tebe pa poznam. Ti si Elissina prijateljica, kajne?" Tinkara me je hladno pogledala, nato pa odkimala. "Ne, nisem njena prijateljica." Odpravila se je stran, toda pohitela sem za njo. "Tinkara, počakaj. Povedala sem ti, da je Owen slab fant." "Ja? Zakaj si pa uničila moj zmenek? Ne vmešavaj se več v moje zasebno življenje, v bistvu v moje življenje nasploh!" Jezno se je obrnila in odšla. Za mano je stala Bree. "Nesramna da ni kaj." Samo prikimala sem in sklonila glavo, da nebi videla mojih solz, ter stekla v mojo kabino. Do tega trenutka sem mislila, da se bom z Tinkaro pobotala, in bo vse v redu, toda ni bilo. Bila sem izjemno žalostna in malček tudi jezna nanjo.
Kot da to nebi bilo dovolj, so naju z Chasom naslednji dan med zmenkom zmotile Charllote, Elena in njuna družba. "Haj hej. Sem slišala, da te Tinkara sovraži." KAr uživala je nad mojo stisko, in najbrž bi pupustila, če se nebi Chase postavil zame. "Pusti jo pri miru, blondka." Charllote je igralsko zajela sapo in zatrepetala z trepalnicami. "O, luškan fant brani svojo ubogo jokajočo punčko." Elena se je zlobno nasmehnila in dodala: "Ne morem verjeti, da si me zamenjal za to trapo. Po tem ko sva bila tako srečna skupaj." Elena je dobro vedela, kje me naj zadane, da me bo najbolj bolelo. Chase je videl, da se bom vsak čas zjokala, zato je rekel: "Zginte, babe zoprne."
04. september 2013
next
04. september 2013
Charllote se je nasmehnila: "Kako lepo, da se fant postavi zate. No, za vas imam ponudbo." Pogledala je Eleno, ki je nadaljevala: "Zberite skupino 5 ljudi vključno z tabo in tvojim fantom. Nato se boste vi pomerili proti nama in najini skupini, čez 1 uro tule na zogrnji palubi. Če zmagate, potem vas bomo pustile povsem pri miru, in bomo odnehale. Če pa zmagamo me, boste odšli z ladje." Pogledala sem Chasa, ki mi je nemo prikimal. "Prav, sprejmemo."
V kabini sem zbrala 'bojni posvet'. "Torej, zaenkrat smo 4. Jaz, Chase, Bree in Adam. Kdo bo pa 5?" Takrat je na vratih tiho potrkalo. "Ja?" Vstopila je Tinkara in tiho pozdravila. "Zdravo." Nato me je proseče pogledala in nadaljevala: "Elissa, žal mi je za tisto prej. Samo razburjena sem bila. Nisem videla, da mi hočeš samo dobro. Res mi je žal." Brez besed sem jo objela. "Torej mi oprostiš?" "Seveda." "Mimogrede, slišala sem za neko tekmovanje..."
Ob določenem času smo prišli na zgornjo palubo.
Charllote in Elena sta nas že čakali. Ko sta nas opazili, je Elena stopila naprej. Bila je res lepa, in očitno je bilo, da se tega zaveda:



"Zdravo, luzerji. Jaz sem vodja naše skupine. Charllote že poznate, tole pa je Jade." V njej sem prepoznala punco, ki je bila v moji kabini. Elena nam je predstavila še fanta po imenu Jack;

in neko punco po imenu Kate, ki ni naredila nikakršnega vtisa.
Zdaj sem pa jaz stopila naprej. Na sebi sem imela:


"Jaz sem vodja naše skupine. Tinkara, Bree." Tinkara:

in Bree:

sta stopili naprej. "To sat pa še Chase:

in Adam:

To je vsa naša skupina."
Elena je prikimala, nato pa se obrnila k ladijskemu strežniku. "Pripelji uradnika, zadolženega za pomembne goste." Nato pa dodala, najbrž nam v pojasnilo: "to bo sodnik. Tekmovali bomo v 4 različnih stvareh, in sicer plesu, glasbi, pameti in v borilnih veščinah. V vsakem krogu skupino zastopa en par. Par ne sme nikoli biti enak, in vsak mora nastopiti vsaj enkrat, vendar ne več kot 2. Razumete?" Prikimali smo, v tistem pa je prispel uradnik. Ko mu je Elena razložila stvar, smo začeli. Prvi je bil na vrsti ples. Plesno tekmovanje. Iz naše skupine sta nas zastopali Bree in Tinkara, nasprotnice pa so poslale Eleno in Charllote.
Plesale so na to pesem, toda Tinkara in Bree se nista mogli meriti z Eleno in Charllote. V prvem krogu so zmagale.
Drugi krog je bila pamet. Zdaj sva odšla jaz in Chase, pri nasprotnicah pa so izbrali tisto Kate in Charllote. Sodnik je zastavil 5 vprašanj, in tisti par, ki je prej pravilno odgovoril na več vprašanj, je zmagal. In to sva bila midva.
Sledila je glasba. Zdaj smo izbrali mene in Tinkaro, druga skupina pa Eleno in Jade. Midve z Tinkaro sva nastopili z igranjem kitare (jaz) in petjem (Tinkara - moj glas je obupen). Elena in Jade pa sta zapeli v duetu, zraven pa je Elena igrala na kitaro. Toda sodnik je ta krog prisodil nama.
Zadnji krog je bil odločilen, saj je sodnik dejal, da če bo neodločeno, prisodi zmago Elenini skupini, ker smo jih z glasbo čisto majčkeno premagali. Za borilne veščine so nam ostali v naši skupini samo Chase, Bree in Adam. Ker jih nikoli nisem videla trenirat, sem bila malo prestrašena, a mi je Chase zatrdil, da bo vse v redu. Nasprotnice so poslale Jade in Jacka. Ko sem ju videla ogrevat, sem se resno zbala za fanta, a me je Chase pomiril. In nato se je začelo. Najprej si sploh nisem upala gledat, toda po prvih udarcih je postalo jasno, da fanta obvladata. Adama se je lotil Jack, toda je po nekaj odbitih udarcih dobil brco v trebuh in odnehal. Bitka med Jade in Chasom je bila veliko bolj napeta, kajti Jade je mogoče še bolj obvladala borilne veščine kot Jack, ampak Chase je bil izjemen. Odbijal je udarce in se spretno izmikal, dokler ji ni nekoč prišel za nezavarovan hrbet in jo onesposobil z dvema udarcema. Dobili smo krog!
In v skupnem seštevku tudi igro!
05. september 2013
u123472
u123472
next
05. september 2013
next
05. september 2013
Charllote je bila besna! Zapodila se je naravnost vame, vendar se je Chase postavil predme in ji roko spretno zvil na hrbet, da je javknila in odnehala. Ko sem jo za hipec pogledala, medtem ko si je ravnala oblekoin zraven preklinjala, se mi ni zdela prav nič lepa. Toda ostala je še Elena. Ta je trdno stopila pred mene in tiho, toda ledeno dejala: "Čestitke, zmagala si, bogatašinja Elissa ki dobi vse kar hoče." Bila je povsem mirna, toda njene oči, iz katerih je sijalo smrtno sovraštvo, so bile dovolj zgovorne.
Ko smo se odpravili v kabine, je Bree dodala: "Z njo bodo še problemi." Še sanjalo sem nam ni, kako grozni bodo.
Sledilo je nekaj mirnih dni, dokler se nisva z Tinkaro še zadnjič prelevili v Nikki in Leo. Kar tako sva tavali po sprednji palubi, ko se je v naju zaletela... Elena? "Pazi kje hodiš, cipa." Jezno in važno sem jo pogledala. Ravno nama je nekaj nameravala zabrusiti, ko naju je prepoznala. "O, Lea, Nikki, vaju pa že dolgo nisem videla. Pridita sem." Povabila naju je na ležalnike. "Potrebujem nasvet. Želim se maščevati eni punci. In to zelo, tako da bo obupana. Na robu." Z Nikki sva se spogledali. Najbrž je govorila o meni. Zdaj bo treba biti previden. "Am, no, kaj pa si razmišljala da bi ji naredila?" Elena je nekaj trenutkov molčala. "Kmalu bo ples na ladji. Na njem jo lahko zelo osramotim, da je nihče še povohati ne bo hotel." "In?" Previdno sem tipala dalje. "Že veš kako?" Zmajala je z glavo, takrat pa se je v bližnjega natakarja zaletel majhen fantek in vsebina kozarcev je poletela na Eleno in Nikki. Elena je bila ogorčena, Nikki pa histerična: "To oblekico sem ljubila! Mama mi jo je podarila! Kaj zdaj? KAj naj zdaj?!" Zapodila se je stran, najbrž v svojo kabino. Elena pa je nepremično stala in gledala zanjo. "Ja, to bo to! Eureka?" Začudeno sem jo pogledala, zato mi je hitela pojasnevati: "Vem, saj mi je Elissa to zaupala, da ima ona neko izjemno dragoceno večerno obleko, ki je sicer še nisem nikoli videla, toda je izjemno dragocena, saj jo je njeni mami podaril človek kraljevske krvi! Če ima to obleko sabo, jo bo zagotovo nosila na plesu. In če jo polijem z kakšnim vinom..." Razburjena je korakala pred mano. "Načrt imam! Hvala, Nikki!" Odšla je stran, jaz pa sem bila malček prestresena nad njo, toda vesela, ker sem odkrila njen načrt. Na srečo sem imela dve večerni obleki - tisto dragoceno in eno kar tako.
Na dan plesa sem oblekla tisto drugo:

Chase je rekel, da me bo prišel iskat ob 21.15 v mojo kabino, zato sem počakala v njej. Toda ko me je Tinkara poklicala po telefonu, če lahko malo pridem k njej, sem planila skozi vrata in podrla tistega, ki je ravno prihajal. Adam, ki je stal za njim, se je zarežal: "Chase, že drugič v tem dnevu si letel po tleh. Neroda pa taka." Chase, ki je sedel na tleh, ga je jezno pogledal:

"Po tleh sem letel, ker so me zadela vrata, prej si me pa ti spotaknil." Hitro sem mu pomagala vstati, nato pa sem se zagledala v njegove lase. "Nova frizura?" "Ja." "Prejšnja mi je bila bolj všeč." Pogledala sem Adama. "Kaj pa ti? Koga pa ti pelješ?" Nekdo za mano je nežno rekel: "Mene." Hitro sem se obrnila in zagledala Tinkaro v preprosti, toda lepi modri obleki:

"Uau, zgleda da si prebolela Owna/Jacka." Zasmejala se je mojim besedam in ponudila roko Adamu. "Popolnoma." takrat pa sem se nečesa spomnila: "Kaj pa Bree?" "Tukaj sem!" Po hodniku se nam je približevala Bree v izjemno lepi in dragi roza večerni obleki:

"Uau, ta obleka je čudovita, Bree! In kdo bo tvoj spremljevalec?" Tinkara si je z zanimanjem ogledovala Bree. "Se spomnite Jacka iz Elenine ekipe? Sploh ni tako slab fant, z njo je bil samo zaradi denarja." Jack se nam je priklonil. "Samo za tale ples, mylady, potem pa me lahko pozabite." Vse tri punce smo se zahihitale, fanta pa sta pihnila.
Končo smo se odpravili na največjo palubo, ki je bila preurejena v plešišče.
05. september 2013
u123472
u123472
next
05. september 2013
next
05. september 2013
next no
06. september 2013
Ansambel je igral najprej malo hitrejše pesmi, nato pa so se začele počasne. Ravno sva plesala valček (Chase se je izkazal za čudovitega plesalaca - dosti boljšega od mene, je pa res, da sem jaz izjemno slaba plesalka), ko se je nekdo zaletel vame in me polil z vinom. Oseba je želela pobegniti, a jo je Chase ujel za roko. "Kam pa kam." Glede na to, da sem to pričakovala, nisem bila reveč ogorčena, samo naredila sem se presenečeno:"Elena! Kako si lahko!" Elena, ki jo je Chase držal za roko, se mu je neuspešno poiskusila izviti. "Spusti me, prasec! Ta kurba se ni zaslužila nič boljšega!" Z robčkom sem poskusila (neuspešnno) očistiti madež. "Samo spreobleč se grem, pa pridem nazaj."
Hitro sem stekla v mojo kabino in se preoblekla v pravo dragoceno obleko:


Kmalu sem se vrnila na ples, toda tokrat smo (če pravim smo, s tem mislim sebe, Chasa, Bree, Tinkaro, Adama in Jacka) se odpravili v zasebni salon, kjer bomo brez "nevarnosti".
Ko sem se jim pridružila (prej sem še morala nekaj urediti glede salona), sem požela naval čestitk. "Uau, izjemna obleka!" "Čudovita obleka!" "Krasna je! Je to tista posebna?" Vsem sem se samo nasmehnila.
Po kakšni uri klepetanja, malo plesanja in basanja z vsemi mogočimi kolački in slaščicamisem predlagala šampanjec. Vsi so me dvomeče pogledali: "Elissa, nismo še polnoletni..." Samo zasmejala sem se. "Saj bo samo en kozarec. Ste za?" Zdaj so vsi prikimali, in naročili smo šampanjec, ki so nam ga kmalu prinesli, serviranega v kozarcih. Dva sta bila posebej označena zame in za Chasa.

ežno sem ju prijela in enega ponudila Chasu. Ravno smo nameravali nazdraviti, ko sem povohala moj šampanjec. "Fuj, francoski je. Na tega sem pa dobesedno alergična." Kozarec sem postavila nazaj na pladenj, a ga je vzel Adam. "Bom pa jaz tega. Na, vzemi moj kozarec, ta je navaden." Zdaj smo pa res nazdravili - na nas in naše "delo", ter spili kozarce. Nato sem se obrnila, da bi postavila kozarec na pladenj, ko sem zaslišala dva udarca in Tinkarin krik. Hitro sem se obrnila in prestrašeno ugotovila, da sta Chase in Adam padla na tla.

"Chase!" Hitro sem pokleknila k njemu in mu previrila pulz. Bil je izredno slaboten. Nato sem se sklonila še k Adamu - tudi ta je bil še živ. Hitro sem se ozrla po pomoči. Tinkara je bila izjemno bleda, Jack jo je držal, da nebi padla po tleh, Bree pa je ostala popolnoma mirna. Iz žepa je potegnila telefon in nekoga poklicala, jaz pa sem začela ukazovati Jacku in Tinkari: "Hitro, tamle so rokavice - nadenita si jih in v tole vedro - vedro z ledom sem izpraznila na tla in jima ga ponudila - spravita ostanke kozarcev. Sumim strup." Bree je ravno končala klic. "Helikopter bo tu v 2 minutah. Spravimo ju na vzletišče." Zdaj sem se pa uprla: "Na ladji imamo izjemno dobro opremljen bolnišnični oddelek, in..." Bree je moj upor prekinila z hitro kretnjo roke: "Jaz najbolje vem, kaj je dobro za moja brata. Samo... zaupaj mi." Pogledala mi je v oči, jaz pa sem požrla slino in tiho prikimala. Drugače bi že najbrž padla v šok, zaradi vsega tega kar se dogaja, toda misel, da Chasovo življenje visi na tanki nitki, me je gnala naprej. Bree je rekla, da gre iskat dve nosili, s katerimi bomo fanta spravili na vzletišče. Stekla je iz sobe in kljub dolgi obleki bila nazaj v 5 sekundah (resno mislim - 5 sekund!!). Drugače bi jo najbrž napadla z vprašanji, toda zdaj sem ji hitro pomagala razgrniti nosili po tleh. Jack nama je nanju pomagal naložiti Chasa in Adama, nato pa sta Jack in Tinkara, ki si je že malo opomogla, prijela za ena nosila, midve z Bree pa za druga. V kakšni minuti smo že stali pri vzletišču za helikopterje. JAck je nazaj pohitel po vedro z dokazi za foreznični laboratorij, jaz pa sem pokleknila ob Chasu. Hrup rotorja je preglasil moje obljube, da bo z njim še vse v redu, in da ga imam rada. Ko je helikopter pristal, je iz njega skočil sam Mr. Davenport. "Bree, po telefonu te nisem najbolje razumel. Kaj se je zgodilo z Adamom in Chasom?" Bree mu je nemo pokazala na nosila. Mr. Davenport je presenečeno skočil k njima in ju malček pregledal. Takrat je že tudi prispel Jack z vedrom in ga potisnil v roke Mr. Davenporztu. "Iz teh kozarcev sta pila." Mr. Davenport je vedro hitro potisnil v helikopter. "Okej, zdaj pa ju hitro naložimo! Gremo!" Bree in JAck sta mu pomagala fanta spravit v helikopter. Nato sta Mr. Davenport in Bree zlezla v helikopter, toda jaz sem hitro potegnila Bree za obleko: "Prosim, sporočaj mi potek!" Hitro mi je prikimala, nato pa zaprla vrata in so odleteli.
06. september 2013
u123472
u123472
next
06. september 2013
next
06. september 2013
Od utrujenosti in skrbi, ki ju prej sploh nisem čutila, saj so bili moji možgani prepolni misli
na reševanje mojega fanta (z kakim ponosom izrečem: moj fant. MOJ fant), mi je
zmanjkalo moči v nogah in sem padla po tleh. Tinkara, ki je vse opazovala malo s strani, se
je hitro sklonila k meni in mi pomagala vstati. "Pazi na obleko." Postrani sem jo pogledala: "Tinkara, zdaj ni čas za to." Hitro mi je pomagala do moje kabine, kjer sva se preoblekli. Nato sem vzela Tinkarin telefon (moj je ostal ne vem kje) in poklicala Bree. Ta se mi ni hotela oglasiti, zato sem postala zaskrbljena. "Kaj če je kaj zelo narobe in..." Začela sem paničariti in tekati po sobi. "Kaj če sta mrtva in..." Tinkara me je hitro ujela in mi prisolila klofuto, da sem se streznila. "Elissa, pomiri se. Šele pred 5 minutami so odleteli. Počakaj, da te ona pokliče." Zajela sem sapo in se poskusila pomiriti. "Prav. Toda kaj če umre? Mislim.." Tinkara me je objela: "O tem boš premišljevala kasneje. Zdaj pa se osredotoči na dobre misli! Pravijo da to pomaga." In je odšla v svojo kabino spat. Tudi jaz sem zlezla v posteljo, toda nisem mogla zaspati, saj so me preganjale grozne misli. Šele mi je Sonnia dala uspavalne tablete, sem za kakšno uro zaspala, toda zbudile so me nočne more in preostanek noči se nisem trudila več spati.
Cel naslednji dan sem čakala na klic, in ta je prišel med kosilom. Hitro sem se oglasila: "Ja?" "Elissa, Bree tukaj." Zadržala sem sapo in čakala na poročilo. "Ugotovili smo, da je bil v pijači eserin, ki ga uporabljajo za kapljice za oči. Ker je Adam spil tvojo porcijo, bo z njim vse v redu, saj je bila količina preračunana po spolu in kilogramih, kar pomeni, da mu ne bo nič hudega, saj je bila doza dvakrat premajhna. Chase pa..." Sunkovito sem začela dihati in čutila sem, da imam potne dlani. "Zanj je bila količina natančno preračunana, tako da je zelo čudno, da je še živ. Ne vemo še, če se bo izvlekel. Mr. Davenport se sicer z njim ukvarja 24 ur na dan, vendar mu ne gre nič na boljše. Toda počakati moramo še. Mogoče bo v redu." In je prekinila. Tinkari, ki je stala zraven mene in čakala, da ji bom povedala, kar sem slišala od Bree, sem samo zašepetala: "Chase ne bo preživel." In izbruhnila v jok. Najbrž se bi kdo spraševal, zakaj nisem rekla: "Chase mogoče ne bo preživel?" Ker sem poznala ta ton besed, ki jih je ravno izrekla Bree. Nečesa še nisem povedala: Nia je imela sestro dvojčico, ki pa je pri 4 letih zaradi neke bolezni umrla. Zdravniki so sicer, ko se je zdravila, še rekli, da se bo mogoče izvlekla, toda videla sem na njihovih obrazih in kretnjah, da v to niso prepričani. In stavek: "Nismo sigurni, ali bo v redu ali ne. Zaenkrat je neodločeno, vendar upamo, da ji bo šlo na boljše." so izrekli v enakem tonu kot ga je Bree. In vsi so vedeli, da tisti, o komer govorijo, ne bo preživel.
Tinkara me je držala v naročju med mojim izbruhom joka. "Pššš... mirno... Kar zjoči se. Jok pomaga sprostiti bolečino." Hlipala sem še kakšne pol ure, preden sem se tako zbrala, da sem Tinkari na kratko orisala kar mi je povedala Bree. "Z kapljicami za očmi? Nisem vedela, da so strupene." Hitela sem ji pojasnjevati: "Pravzaprav niso, vendar če dodaš mililiterček boutulina, je smrtno nevarni strup." Tinkara je postala zamišljena, nato pa je oddivjala v svojo kabino in iz nje prinesla beležko, svinčnik in sončna očala. "Grem se detektiva. Da vidimo, kdo je zastrupil Adama in Chasa."
12. september 2013
u123472
u123472
next
13. september 2013
Naslednjih nekaj ur sem preživela strmeče v steno, na kateri sem imela nalepljeno povečano sliko Chasovega obraza. Čeprav se je Tinkara trudila okoli mene, se nisem niti premaknila. Nisem čutila lakote ali žeje, niti potrebe po spancu. Samo skrb. Nekako sem kar otopela, dokler me ni zdramil telefonski klic. Nepričakovano sem skočila pokonci, da se je Tinkara presenečeno zdrznila in se polila z sokom. "Čestitke, Elissa, sploh veš kako gre sok borovnice težko z obleke? In to z rumene majice?" Telefon, ki sem ga zgrabila, sem ji skoraj vrgla v glavo. "Samo utihni. Ja?"
"Zdravo Elissa, Bree tukaj. Novice imam."
"Aha?" Telefon sem še močneje zgrabila in upala na najboljše.
"Adam bo povsem v redu že čez kak teden, z Chasom pa je... em... ee... Enako kot prej."
"Bree, če ugotovim da mi lažeš, me bo to bolj bolelo kot resnica."
"Okej. Z Chasom je huje kot smo mislili. 24 ur na dan se trudimo okrog njega, pa nič ne pomaga." Čakaj. se trudiMO?
"Bree, je Chase V BOLNICI?"
"Am.... Ne, toda..."
Presenečeno sem vzkliknila: "Toda kaj? V bolnico ga dajte!"
"Elissa, ne razumeš. Imamo dovolj tehnologije, protistrupov in ostalega kot najmodernejša privatna bolnica. Mr. Davenport ve, kaj je dobro za Chasa. Samo zaupaj nam."
Začela sem premišljevati. "Okay, če mi poveš, kje pa ste."
Njen glas je zvenel malo začudeno. "Doma?"
"Pridem vas obiskat."
"Ne, Elissa, ne bomo ti pustili in..."
Hitro sem prekinila in se obrnila k Tinkari, ki si je z brisačko poskušala očistiti majico. "Spakiraj z kakšen dan. Na obisk greva." Hitro sem naročila helikopter, nato pa se spravila za računalnik, iskat, kje Adam, Bree in Chase živijo. Njihov naslov sem hitro našla, in čez pol ure smo že leteli proti severo-vzhodu Anglije.

Ker sem vedela, da mi prostovoljno ne bodo dovolili videti Chasa, sem si v ročno torbico vtaknila tudi pištolo (najbrž zveni grozeče, toda če povem, da je to bolnišnična uspavalna pištola z dometom 3 metre in da se oseba normalno in brez posledic zbudi po eni uri, ta grožnja nekako izgine). Do hiše (pristali sva na kilometerček oddaljenem pristajališču) sem odšla peš in sama.
Hiša je bila od zunaj videti ogromna in sodobno opremljena:


Ko sem prišla do vhodih vrat, sem previdno pozvonila in počakala. Vrata mi je odprl Leo. "Haj, Leo, jaz sem Elissa. Prišla sem pogledat, kako je z Chasom." Poskusila sem stopiti notri, a mi je zaprl pot. "Am... A ti Bree ni povedala? Nobenih obiskovalcev." Zamišljeno sem ga pogledala. "Res? Zakaj pa?" "Zato... Zato ker je Mr. Davenport tako rekel!" "Torej me ne boš spustil noter?" Odkimal je z glavo: "Noup." "Prav." Zavzdihnila sem in iz torbice potegnila uspavalno pištolo. "Sam me siliš tole uporabit." Presenečeno, a tudi malo 'pa sej si ne upaš' me je pogledal.
"Ja pa kaj še. Mr..." Preden je uspel do konca zavpiti, sem ga ustrelila v prsi in ujela, tik preden se je zvrnil po tleh. Z nogo sem odsunila vrata in se znašla v krasni dnevni sobi, izjemno dobro in moderno opremljeni z tehnologijo. Lea sem položila na rdeč kavč in mu nežno potegnila puščico in kože, tako da se bo zbudil malo prej, saj ni prejel vsega spalnega strupa iz puščice, a imela sem samo 10 puščic, in 9 in pol je boljše kot 9.

Razgledovala sem se po hiši, ko je nekdo za mano zaprl vrata. Sunkovito sem se obrnila, toda tam ni bilo nikogar. Takrat pa sem opazila črn ekran na zidu. Pametni varnostni hišni sistem! Jauč. Zakaj se tega nisem prej spomnila? Stopila sem do ekrana. Z roko sem nežno potegnila po ekranu. Aha. Našla sem. Z prstom sem potegnila po spodnjem delu ekrana, in na ekranu se je sestavila slika.

"Hej!" "Hi, kaj ko ti je ime?" Oči je potegnil najprej na levo in nato na desno. "Vse sem gledal. Lepo si onesposobila dooleya." Ni mi bilo jasno o čem govori. "Mislim Lea." "Vse si gledal?" "Halooo, domači varnostni sistem?" Zaskrbljeno sem pogledala okoli sebe. "Kaj pa zdaj? Me boš onesposobil z skritim sistemom laserjev ali pa obvestil vse v hiši, da sem tu?" Zarežal se je. "Ne. Saj nisi nevarna. Mislim, uspavalna pištola. Halooo." Začudeno sem ga pogledala. "Torej jim ne boš povedal zame?" "Ne, dokler ne bom menil da so v resni nevarnosti." "Še vedno mi nisi povedal, kako ti je ime in..." Takrat pa sem zaslišala korake. Hitro sem se skrila za kavč, ekran pa je zopet potemnel. V sobo je pritekel moški, za katerega sem sklepala, da je Donald Davenport. Ustavil se je v kuhinji pri podobnem ekranu. "Eddy!" Na ekranu se je zopet pokazal domači varnostni sistem. Torej Eddy mu je ime.


14. september 2013
u123472
u123472
next
14. september 2013
"Eddy, kje je Leo? Celo hišo sem preiskal!" Za kavčem sem se zdrznila in še enkrat premislila moj načrt - čakaj, načrta sploh nimam! Šele takrat sem ugotovila, da načrta sploh nimam! Iz torbice sem hitro potegnila telefon in poklicala Tinkaro. "Tinkara! Kje si? Nujno te potrebujem tukaj!" "Elissa, ne slišim te. Kdo se prebuja tuki?" "Tinkara, pridi sem!" "Čakaj, kdo prdi?" "Tinkara, PRIDI SEM!" O drek. To sem se malo preglasno zadrla. Hitro sem prekinila Tinkarino spraševanje kaj natančno želim, in se hitro obrnila ter se pognala proti vratom. "Zmrzni!" Jauč. Prepozno. "Hai." Mr. Davenport je stal pred mano. "Torej... Kaj točno se dogaja?" Usedla sem se na kavč zraven Lea. Mr. Davenport se je usedel na oblazinjen stol. "Bree je klicala in... No... Hotela... Jaz...." Zaradi velikega cmoka v grlu nisem mogla dokončati stavka. Mr. Davenport me je začudeno pogledal: "Kaj?" "Am..." Zardela sem. Takrat pa je v sobo prišla Bree. "Mr. Davenport, kje ste? Že trikrat sem vas poklicala! Chase se je zbudil in... O, zdravo Elissa." Mr. Davenport je hitro vstal. "Res? Super, takoj pridem, samo..." Obrnil se je k meni, jaz pa sem že stala pred njim. "Zato sem tu. Rada bi videla Chasa. Moram ga videti." "Žal, Elissa, to ne bo šlo. Chase je precej slab. V bistvu, mislimo, da se je zadnjič zbudil." Zadržala sem solze. "Vem da je zelo slab, toda moram ga videti!" Bree in Mr. Davenport sta se spogledala. "Prosim?" "Okej. Pridi." Bree me je popeljala po dolgem hodniku do nekih vrat. "Zdaj pa si zapomni. Nič govorjenja o njem oziroma o njegovem stanju. Pozitivne misli! Čim manj naj govori." Samo prikimala sem, nato pa previdno vstopila v sobo. "Chase?" Stopila sem do njegove postelje. Bil je izjemno bled. "Elissa." "Kako..." Prekinila sem se, preden sem do konca izrekla stavek: Kako se počutiš? Raje sem se usedla k njemu na posteljo, previdno, da se ga nebi dotaknila. "Saj nisem nalezljiv." Nasmehnila sem se mu. "Vem, samo... Pozabi. Veš, pogrešala te bom." Chase je bil dovolj pameten, da je vedel, kaj mislim. "Verjamem." "Nekako se ne morem znebiti občutka, da je vse to moja krivda! Če nebi prišla na šolo, se to nebi nikoli zgodilo." "Daj no." "Ne, resno." Skočila sem dol z postelje in pokleknila na tleh ob njegovi glavi, da so bile moje oči v višini njegovih. "Elissa, rad te imam, in žal mi je za vse." Zmajala sem z glavo. "Saj ti ne more bit žal za nekaj, za kar nisi kriv. Drugače pa, moraš verjeti vase. Čeprav ti vsi drugi pravijo, da je prepozno, da nimaš možnosti, da je tako kot je, da nimaš izbire, da se ne more spremeniti - poskusi malo verjeti vase, da ti bo uspelo ozdraveti." Chase je zmajal z glavo. "Saj sem imel neko izbiro. Lahko bi vzel neko zdravilo, ki bi me najbrž pozdravilo, toda..." Pogledala sem ga. "Toda kaj?" "Toda obstaja velika verjetnost, da bi zaradi tega zdravila oglušel." "Ja in? Tvoje življenje je veliko pomembnejše kot to, da oglušiš." "Toda če ne bom mogel slišati, potem izgubim cel kup stvari. Poleg tega tudi tebe." Skoraj sem se zvrnila po tleh. "Kaj?!? Mene?" Začudeno sem ga pogledala. "Zakaj si pa to mislil?" "Zato, ker si ti tako, hm, lepa, pametna, bogata... Najbrž hočeš popolnega fanta, z katerim se lahko normalno pogovarjaš? Za katerega ti ne bo treba skrbeti in se do njega obnašati drugače, ker bo invalid?" Zmajala sem z glavo. "Pozabi. Kje je to zdravilo?" "Drugi predal v tistem predalniku." Hitro sem skočila do predalnika in odprla predal. V njem sta bili samo dve injekciji, ena prazna, ena pa polna. Tisto drugo sem hitro vzela iz predala in iztrgala iz ovitka. "Daj mi roko." Izpraznjeno injekcijo sem vrgla v koš. "Tako. Upam da boš v redu." Chase se mi je nasmehnil. "Jaz tudi."
15. september 2013
u123472
u123472
next
16. september 2013
Zbudila sem se v dnevni sobi na kavču. Čakaj... Zbudila? Hitro sem skočila po konce. "Sem zaspala?" Adam, ki je sedel na stolu z skledo kosmičev v roki, se me je tako ustrašil, da mu je skleda padla po tleh in se razbila. "Kaj za..?" V sobo je pritekla Bree in jezno pogledala Adama, ki je samo skomignil z rameni in pokazal name. "O, Elissa, zbudila si se. Pa hvala ti, ker si dala Chasu zdravilo. Nobenemu od nas ni pustil." Nekako se nisem začela spraševati, kako se lahko napol mrtev človek ki je večino časa nezavesten, brani proti 4 osebam, in sem se raje oklenila upanja. "Bo Chase v redu?" Bree se je usedla na kavč zraven mene, še prej pa je v Adama vrgla krpo, z katero je želel pobrisati tla, toda Leo je ravno pritekel v sobo. "Big D, Chas.... A...ua!" Spodrsnilo mu je na mleku in kosmičih ter ga vrglo po tleh. Adam mu je hitro pomagal vstati. "Zdaj sem že drugič letel po tleh. Prvič zaradi Elisse, drugič zaradi tebe." Jezno je pogledal Adama. "Oprosti, Leo, žal mi je, toda bila sem obupana." Pogledal me je in pokimal. "Okej. Mimogrede, Big D..." Prekinila sem ga: "Kdo je Big D?" "Eh, tako kličem Mr. Davenporta. No v glavnem Chase se prebuja." Kar poskočila sem ob tej novici in se odpravila proti bolniški sobi. "Elissa, naj ga jaz najprej preverim." Mr. Davenport je stekel iz dnevne sobe. Nismo ga dolgo čakali, že čez kakšnih 5 minut je bil nazaj. "Okej, zdaj pa vsi počasi, eden pa po eden v sobo." Vsi smo se zapodili k Chasu, toda mene je Mr. Davenport ujel za roko. "Elissa." Ustavila sem se in ga pogledala. "Kaj je?" Resno me je pogledal. "Bojim se, da se je zgodilo, kar smo predvidevali - oglušel je." Gledala sem skozi okno. Majhen delček mene je upal, da se to ne bo zgodilo. "Zdaj bo življenje za njega precej težje. Bil je navajen na to, da se je lahko povsem zanesel nase. Zdaj pa ne. Elissa, izjemno prijazna bodi z njim. Potrebuje te." Pogledala sem ga v oči. "Ali je popolnoma oglušel? Ali pa se bi dalo to kako pozdraviti oziroma ublažiti? Slušne naprave?" Presenečeno me je pogledal. Najbrž ni pričakoval tako hladnega odziva. No, v resnici bi se najrajši zjokala, toda poskusila sem se držati mirno. "Ali ga lahko grem zdaj pogledat?" Prikimal mi je. Stekla sem po hodniku in se skoraj zaletela v Bree. "No, Elissa, čaka te." Pokimala sem ji in odprla vrata. "Haj." Bil je videti malo boljše. Za odziv na njegov pozdrav sem mu samo prikimala ter se usedla na stol zraven postelje. "Prej si zaspala na tleh in z glavo na moji rami." Zopet sem mu samo prikimala. Govoril je glasno, saj se ni mogel slišati, kako govori. Z znakovno govorico sem mu signalizirala: "Upam, da se boš počutil čim boljše. In da... boš v redu." Prikimal mi je v znak, da me je razumel. Nato sem stopila do postelje in se sklonila nad njega. Z roko sem nežno potegnila po njegovem vratu proti ušesu, da je razumel, kaj nameravam. Z poličke sem pobrala svetilko in mu pregledala uho. Bobnič ni počil, kar pomeni, da je težava v možganih, torej mu slušni aparat ne bo mogel pomagati, kakšno zdravilo pa mogoče. Izklopila sem svetilko in se zopet usedla na stol. "In?" Začudeno sem ga pogledala. Signalizirala sem mu: "Ne vem še." Nato pa se odpravila iz sobe, premišljevat.
18. september 2013
next
18. september 2013
u123472
u123472
next
19. september 2013
Če je torej napaka v možganih, mu nekaj zagotovo lahko pomaga. Moram govoriti z Mr. Davenportom o tem. Počutila sem se kot v filmu Reševalna misija, ko me je zmotilo zvonjenje telefona. "Elissa? Kje si?" Jauč, na Tinkaro sem čisto pozabila. "Tinkara,... am... samo malo še počakaj." "Elissa, čakam te že okoli 7 ur in..." Hitro sem prekinila in se obrnila proti osebi, ki je stala za mano. "Zdravo?"

Te ženske še nikoli nisem videla. "Haj, Elissa sem, kdo ste pa vi?" "Lahko me kličeš Tasha. Leo je moj sin." "O, lepo vas je spoznati. Ste kaj videli Mr. Davenporta?" "Ja, v kuhinji je." Namesto da bi vprašala, kje je kuhinja, sem raje odšla v dnevno sobo in si oblekla plašč. "Adijo!" Na glas sem zakričala in upala, da me je kdo slišal. Nato pa sem se odpravila ven in do helikopterja. Tinkara me je zdolgočaseno čakala. "In? Kako je šlo?" Mimo nje sem stekla v helikopter in začela raziskovati prek iPada, kaj bi lahko naredila za Chasa. Tinkara, ki mi je gledala čez ramo, je pripomnila: "Torej je še živ. Kam pa grema?" Nisem ji odgovorila in sem pilotu samo pokazala koordinate na iPadu. "Okej, tam bomo čez kakšne 3 ure." In smo odleteli.
19. september 2013
u123472
u123472
next
19. september 2013
next
19. september 2013
next
27. avgust 2014
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani