next
21. november 2012
u72157
u72157
no pa nov del oprostite mi ker nisem že dolgo objavla ampak kaj čm mam pač zmešane prfokse še posjbej od zgode pa mate ma zdej se bom a potrudla da pridejo malu prej
OMFG mam čez 1000 ogledu ej hvala vm usm ki ste si ogledali in hvala Sara (MrsDirection<3) za tvoje "Oglaševanje"
no da ne težim
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
Part 8
Niall
Zbudil sem se ob desetih zjutraj in občutrk sem imel da mi bo glava počila. Pobral sem se s tal in se odpravil proti kopalnici. Pogledal sem se v ogledalo in ugotovil da mi je oko zateklo čez sodnjo ustnico pa se je vlekla grda krasta. Izgledal sem grozno. Splahnil sem si obraz z ledeno vodo in se odpravil v kuhinjo. Tam sem našel prepognjen list papirja s svojim imenom napisanim na njem. Pisalo je tole: " Sedaj ko si se zbudil predvidevam da sem jaz že v šoli in da je že zelo pozno. Tvoji prijatelji predvidevam že zelo skrbojo zate. Če se odločiš lahko ostaneš ampak predvievam da se to ne bo zgodilo zato prosim stori naslednje. Iz hladilnika si vzami kaj za jest saj je tableta zelo slabo vplivala na tvoj želodec( če je sploh kaj noter). Ko to storiš vzemi svoje obleke in ključe od avtomobila ki so na vrhu pralnega stroja v kopalnici. Ko boš odšel ven iz hiše te prosim da jo zakleneš z rezervnim ključem ki ga boš našel pod predpražnikom pred vhodnimi vrati.
Hvala za vse kar si storil zame"
Janet Pamela Andrews
Nasmehnil sem se in pomislil na to da bi res odšel ampak odločil sem se da ostanem. Bom že preživel. Poklical sem Harrya in mu povedal nej ne skrbijo zame in da bom verjetno prišel domov pozno zvečer. Po končanem klicu sem se preoblekel in postal sem lačen. Odprl sem hladilnik ampak kaj kmalu sem ugotovil da je popolnoma prazen. Pogledal sem še po omarah ampak vse je bilo prazno. Še enkrat sem pogledal proti hladilniku in tam videl prepognjen list papirja. Na njem je pisal cel seznam hrane ki naj bi jo kupila. Pomislil sem mogoče pa bi jo lahko presenetil. Pobral sem seznam z hladilnika in se odpravil ven. Ugotovil sem da s seboj nimam nič denarja in ni mi preostalo drugega kot da se odpravim domov in soočim s fanti. Po nekaj minutah sem prispel pred našo hišo. Vstopil sem in Zayn je takoj pritekel do mene :
"Kaj se ti je zgodilo, saj izgledaš grozno." "Kdo ti je to storil!" je začel kričati Louis ki je ravnokar vstopil. "Heiiii hej hej. Pomirite se. Nič kaj takega se ni zgodilo samo v manjši pretep sem se zapletel." Zayn je začel kričati: "Kaj ti je tisto dekle to storilo." "Katero dekle? Kaj se tukaj dogaja?" se je začel čuditi Louis. "No hvala Zayn sedaj jim pa moram razložiti vso zgodbo časa pa nimam, in ne tega mi ni storila J.P." "Kdo? Ok popolnoma sem izgubljen." se je začel čuditi Liam ki je ravnokar vstopil v sobo. Zavzdihnil sem :" Ok prišel sem le po nekaj denarja vse vam razložim ko pridem domov. Adijo!" vzel denarnico iz svoje jakne in odhitel ven. Poklical sem taksi in se odpravil v bljižnjo trgovino. Čez pol ure sem bil že doma z tremi polnimi vrečkami v rokah. Razpakiral sem vso hrano a nje pa še ni bilo doma. Začel sem raziskovati hišo. To ni samo hiša to je prava palača ima tri spalnica za goste in to vsako z svojo kopalnico, knjižnico ter arhiv za DVD-je ter CD-je. Zaslišal sem odpiranje vrat in korake v pritličju. "Ja Sara ja ja razumem. Da bom poskusila. Veš kaj obžalujem da sem ti to povedala, zdaj pa mi ne boš dala miru." Sledila je tišina in odpravil sem se po stopnicah v dnevno sobo. Tam sem jo videl. Izgledala je prečudovito. "Ja doma sem. Samaaaaaaa!" je rekla v slušalko se obrnila in me zagleda za seboj. Široko je odprla oči :" Veš kaj Sara te pokličem pozneje." je rekla in poklopila slušalko. "Hm nisem te pričakovala tukaj." je rekla in zardela. Zavzdihnil sem :" Kaj si resno mislila da bi zdržal cel dan brez tebe." "Po pravici povedano sem recnično dvomila da boš ostal. In kako se počutiš ker izgledaš res grozno." "Hmm ja hvala za vso tvojo tolažbo o mojem izgledu. Počutim se pa veliko bolj sedaj ko te vidim." Zardela je in se odpravila proti kuhinji. "Hej kaj me niti objela ne boš, vendar sem tvoj junka dneva." "Uh nekako sem upala da boš pozabila na vsa moja sramotna dejanja ki sem jih storila včeraj." Zamislil sem se :" Veš trenutno se ne spomnim niti enega izmed teh tvojih sramotnih dejanj." Zavzdihnila je in začela:" Žalila sem te in to ne enkrat, pred teboj sem se polomila, izpovedala sem ti svoja čustva, ti vrnila poljub in te nakoncu prisilila da ostneš." "Hmm meni se niti eno od teh dejanj ne zdi sramotno, pravzaprav ravno obratno." Povlekel sem jo za zapestje in jo poljubil. Vrnila mi je poljub in tako sva ostala nekaj minut. "Hm tega pa mogoče res ne bi smela storiti." je zavzdihnila in se odpravila proti kuhinji. V tišini sem ji sledil. Videl sem jo kako si ogleduje hladilnik. "Presenečenje?" sem v dvomih vprašal. "OMG. Kaj res si to storil zame? Napopnil si mi hladilnik. " začela se je smejati na ves glas osramočeno sem pogledal v tla. "Hej kaj je?" "No samo mislil sem da ti bo presenečnje mogoče všeč." Še bolj se je začela smejati. "Oh pa saj mi je presenečenje všeč. Končno bom lahko pojedla pravi obrok." Pogledal sem jo in se zasmejal. Stopila je proti meni in me poljubila na lice. "Hvala." Bil sem popolnoma šokiran. Ravno ko sem hotel nekj reči pa ji je zazvonil telefon."Grrr pa ne spet ti." Oglasila se je :"Pa kaj je zdaj. Kaj mi boš še cel dan težila?"
J.P.
"Kaj mi boš cel dan težila." "Aha popolnoma cel dan. Sedaj pa mi povej. Kaj je tam." "Ne saj sem ti že rekla popolnoma sama sem." Sledil je neprijeten trenutek tišine. "Ah no potem pa kako je bilo v šoli." "Sara resno zveniš huje kot moja mama. Te potem pokličem imam tone nalog. Vredu. Vredu. Adijoooo." še preden je uspela kaj reči sem ji poklopila. Mrtva je. "No sedaj lahko nadaljujem." "Da lahko nadaljuješ." "No kot si že opazila bom moral kmalu domov." " Da to sem opazila." Vzdihnil je :" Kaj bi mi dovolila da dokončam? No v glavnem nočem te pustiti same v tej hiši če se tisti manijak vrne. Zato bos pa prišla danes z menoj." Nekaj minut sem le gledala vanj. Saj sem hotela iti z njim ampak ne zdi se mi ravno pametno. "Veš hvala za povabilo ampak bom raje ostala tukaj. Kot sem že rekla imam ogromno naloge in res ne vem če je to dobra ideja. Poznava se le en dan in sploh ne veva nič drug o drugem. " "No potem pa bos prišla z mano." "Ja kam pa sedaj?" "Na nek miren kraj kjer se lahko res spoznava." Protestirala sem na ves glas ampak on me je le prijel za roko in me odpeljal ven iz hiše. Hodila sva dobre pol ure in na vsaki dve minuti sem ga vprašala kam greva. Vsakič je bil odgovor isti. Boš že videla. In res . Ustavila sva se na vrhu hriba, z njega si imel prečudovit pogled na London. Usedel se je na tla in jaz sem storila isto. "Sem prihajam ko si res želim razmišljati." Raje sem ostala tiho. "No tako o meni lahko izveš vse osnovne podatke na internetu zato bom jaz spraševal o tebi." "No kaj te zanima" "Koliko si stara?" na to vprašanje res nisem hotela odgovoriti kaj pa če bo mislil da sem še otrok. "Stara sem 16 let rojstni dan pa imam 27 julija." "Bratje, sestre?" "Sem edinka in do pred dvemi dnemi sem živela s svojo mamo v Sloveniji. Svojega očeta ne poznam. Ko sem bila stara dve leti sem se preselila tja iz Londona." "Ohhh torej si Londončanka." skomignila sem z rameni. "Prijatelji" "Imam dve najboljši prijateljici ki jima zaupam vse na svetu. Eni je ime Sara in ona je tista kateri sem povedala da sem te spoznala in mi sedaj noče dati mira. Drugi je ime Lisa njej nisem še povedala. Ona pa je za razliko od Sare veliko bolj umirjena. Obe sta pa veliki fanici vaše skupine." "Hmm mislim da sva se uradno spoznala. Sedaj pa greš lahko z mano" Utihnila sem in gledala predse. "Veš res si ne želim da bi ti tisti manijak od včeraj kaj storil. Še posebej sedaj ko si mi iz minute v minuto bolj všeč." Zardela sem do konic svojih las. "Vztrajam." Vdala sem se in popeljal me je na čisto drugi konec Londona. Vstavila sva se pred še večjo hiso kot je bila moja. "Hmm, no še eno opozorilo preden vstopiva. Fantje mislijo da si ti kriva za pretep zato jih kar ignoriraj če te bodo napadli." Pomislila sem da je to bila pa res slaba ideja. Vstopila sva in hiša je izgledala neverjetno. Pospremil me je proti dnevni sobi. Vsi so bili tam. Kar naenkrat me je postalo tako zelo sram. Naill se je odkašljal in vsi so se obrnili proti meni. Prestrelili som me z zelo grdimi pogledi se posebej nek kodrasti v katerega je Sara močno zatreskana. "Fantje to je J.P." "Torej ti si tista zaradi katere je Naill tako zelo poškodovan?" "Ni njena krivda da sem se vpletel v pretep." me je Naill začel braniti. "Veš kaj vidim da nisem dobrodošla zato bom raje odšla." stekla sem ven iz hiše in celo uspelo mi je poklicati taksi. Naill je pritekel iz hiše in taksistu sem rekla naj gre. Gume so zacvilile tako močno da sem se kar prilepila na stol.
Niall
Ko sem videl da je taksi že odpeljal sem se odpravil noter. Našel sem jih noter in obnašali so se kot da je vse normalno. "No pa smo se je znebili zate. Nič več ti ne rabi skrbeti." se je oglasil Hazza. Ves šokiran sem se začel zdirati na njih :" Odgnali ste dekle v katero sem se resnično zaljubil. Odgnali ste dekle ki mi je včeraj pomagalo po pretepu, ki je poskrbelo zame, ki mi je dovolilo da ostanem pri njej. Pa saj vi niste resni. To dekle mi je bilo dejansko všeč in vam je po eni minuti uspelo da jo odženete. Hvala res ste dobri prijatelji." Ravno ko je Zayn hotel nekaj reči sem stekel v svojo sobo in začel pakirati. Spakiral sem le najnujnejše. Treskoma sem zaprl vrata in začel hoditi po Londonu brez cilja. Vedel sem da k njej ne morem iti saj bi mi treskoma zaprla vrata pred nosom. Postal sem brezdomec. Ker nisem imel izbire sem se zatekel v bljižnji hotel saj je začelo močno deževati. Sloh nisem vedel kaj naj storim.
21. november 2012
u103092
u103092
Aaaaaaahhh <3
Neeeext!
21. november 2012
nnexxttttttttttttttttttttttttttttttttt <3<3<3<3<3<3<33<3<<
21. november 2012
Neext <333
21. november 2012
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! bogi niall!!!!!!!!!!!
21. november 2012
neeeeeeeeext
22. november 2012
nextttttttt!!!!!!!!!!!!
24. november 2012
u72157
u72157
ta del je malo daljš ampak sem ga tudi fulll hitro dns spisala namreč cel dan sem že doma boga bolana jaz
ja ok pesmi na koncu sta mal tko bolj bedni ampak sta fuulll dobri za plesat hip-hop
da ne nakladam
.
.
.
.
.
..
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
Part 9
Sara
"Kaj! Pa saj ne morem verjeti. Izgledajo tako prijazno." sem oskušala potolažiti J.P. prek Skaypa. "In kaj misliš kako se jaz počutim. Prvič sem se resnično zaljubila." Spet je zajokala, govorili sva že približno eno ur in tri četrtine je prejokala. "Ohh daj no daj nehaj jokati!" "Veš kaj edina stvar ki bi mi trenutno pomagala je to da bi ti in Lisa prišli v London." se je zasmejala. "Kaj pa če bi ti prišla v Slovenijo bilo bi veliko ceneje. Čez en mesec imam rojstni dan in menim da si zaslužim darilo." Končno sem jo spravila v smeh. "In kakšna je tvoja nova hiša?" "OH MOJ BOG. Danes sem jo končno raziskala in veš kaj vse sem našla. Plesni studijo, knjižnjico, in dve sobi eno napoljnjeno s CD-ji in enio z DVD-ji. Torej lahko bi se reklo da je moja hiša pravzaprav palača." Široko sem odprla oči in začela piskati na ves glas. Prek kamere se je zaslišalo nekakšno zvonenje:" Pa kaj se nimaš namena oglasiti." sva rekli obe naenkrat. "Ne, to ni moj telefon." sem rekla. Vstala je in se sprehodila po sobi. Sklonila se je pod posteljo, izpod nje je potegnila i-phone. "Ok to res ni tvoje. Kdo kliče?" obraz se ji je pomračil. "Harry Stayles" "Kaj daj daj javi se ." Nasmehnila se je :" Kaj veš čigav telefon je to?" "Hmm mogoče je od tvoje ljubezni sveta, Zdaj pa se javi!" "Veš kaj Sara nekaj mram nujno storiti." in se je odjavila
#Čez sedem dni#
J.P.
"Hm izvoli mislim da je to tvoje." sem rekla in mu ponudila telefon. Cel teden sem razmišljala kako naj mu vrnem telefon. Pred nekaj urami pa sem dobila sporočilo (na njegov telefon) v katerem je pisal čas in kraj kje naj mu vrnem telefon. Bila je ista restavracija kjer sem ga prvič videla. "Hm hvala." zardela sem kot kuhan rak, če tako pomislim še nikoli nisem bolj zardevala v celem svojem življenju. "No, lepo se imej." sem zamomljala in se odpravila ven. Čutila sem solze, ki so se mi nabirale v očeh. "Čakaj! Ustavi se prosim." sem za seboj zaslišala Nailla. Ustavila sem se in začutila njegovo roko na svoji rami. "Ta teden je bil eden izmed najhujših v mojem življenju. Tako zelo sem te pogrešal." solze so kar stekle po mojem obrazu. Nisem se hotela obrniti saj sem vedela da bom še bolj zajokala. Njegov prijem je popustil, in skočila sem mu v objem. Začela sem jokati :" Hej, hej kaj je?" "Tega ne bi smela storiti res mi je žal." Stekla sem stran, hvalabogu je gleženj že ozdravel. Sploh se nisem ozrla nazaj, samo tekla sem skoraj po ure dokler nisem prispela do svoje hiše. In tam sem ga zagledala. Stal je pred vrati in se smehljal. "Kaj pa ti tukaj?" sem šokirano vprašala. "Ne bom odšel dokler se ne boš pogovorila z menoj." "Dobro." sem odvrnila, odklenila vrata in ga pospremila v dnevno sobo. "Kaj bi rad rekel?" "Ta teden je bil zame grozen. Obnašal sem se kot največji idiot na svetu. Cele dneve sem se samo sprehajal po Londonu. Počutil sem se kot da bi del mene umrl. Mislim da sem se zaljubil." "No lepo zate upam da bosta zelo srečna skupaj. Kaj je to to ker imam ogromno naloge in kar dva projekta." zavzdihnil je:"Vredu to bo trajalo le še nekaj sekund. Zaljubil sem se v najbolj neverjetno dekle na svetu, pomagalo mi je ko sem resnično potreboval pomoč, ampak sedaj nastopi težava. Ne vem kako pridobiti njeno pozornost. Bi mi pomagala?" "Hmm seveda. Tako stori, pojdi do nje in ji povej kaj čutiš do nje, če te zavrne ni normalna." Zavzdihnil je in začel :" J.P. od trenutka ko sem te zagledal sem nekja čutil. Sploh nisem vedel kaj naj bi to bilo dokler mi nisi povedala da čutiš isto. In tisti polju je bil neverjeten, J.P. mislim da sem se zaljubil vate." začela sem globoko dihati. Pa saj ne more biti resen, prav kmalu bo kdo pritekel v dnevno sobo in rekel da je to bila le potegavščina. Ampak to se ni zgodilo, tam sem stala in gledala v njegove prekrasne oči. "Ti nisi resen. Če bi vse to bilo res bi bila najsrečnejše dekle na svetu." "Torej si ravnikar postala najsrečnejše dekle na svetu." nasmehnil se je in me poljubil. "Hmm očito sem res." Objel me je. Takrat pa je zazvonil telefon. "Grrrrrr umrla bo!" sem praktično zakričala in izvlekla telefon iz svojega žepa. Vzel mi ga je in se javil :" Halo." je začel "žal mi je ampak trenutno ne more k telefonu lahko pa ji predam sporočilo. Ne samo malce je zaposlena." ves ta čas me sploh ni spustil iz objema. "Hmm se nikoli ni nikomur uspelo da je ostala prez besed. Ti si res neverjeten." sem rekla mu uzela telefon iz roke ga ugasnila. Objel me je in mi zasepetal na uho:" Kaj komaj sedaj si to ugotovila." mravljinci so mi zaceli lezti po hrbtu. Bila sem popolnoma šokirana nad dejstvom da sva se obnašala kot da je vse vredu. "Hm ves kaj res imam ogromno naloge." "Torej me podis?" "Ne, ne podim te ampak sam pravim da danes ne bos dobil veliko koristi od mene imam se tri tedne pouka in ucitelji so se odlocili da bodo stresli ogromno pritiska na nas." Pobrala sem torbo in kar na lepem je izustil neumnost o tem da mi bo pomagal narediti nalogo."Pa saj ti ni treba se bom ze nekako znasla. Ce tako pomislim mi Sara dolguje nekaj nalog." nasmehnil se mi je:" Ves ce ne bi mislil resno se ne bi niti ponudil." " No pa da te vidimo Einstein. Samo po racunalnik skocim." In tako sem stekla v sobo. Nesla sem ga v knjiznico. "Halo, ja kje se obiras." me je pozdravil. Vklopila sem racunalnik in takoj me je Sara zacela barikadirati s vsemi moznimi sporocili. "Ammm kaj bi te motilo ce se javim, ker ce se ne menim da ne bom prezivela." Zasmejal se je :"Ti kar, najprej pa mi pobej kaj naj storim." "Ok ce me ne zajebavas lahko zacnes z tisti kar zelis." Skomignil je z rameni in zacel z anglescino. Napol v strahu sem kliknila povezi. "J.P. kaj za vraga se je zgodilo malo prej, kdo je bil prej na telefonu? Odgovori mi takoj zdaj laj sta pocela!" zacela sem se smejati. "Sara v smeh me spravljas. Pocela nisem nic, in kdo se je javil na telefon pa je skrivnost." "On je bil kaj ne po vsem tistem kar ti je storil." "Za zacetek nic mi ni storil, on je pravzaprav eden izmed redkih ki mi niso nic storili. In ja on je bil pa kaj." sledil je dolg trenutek tisine. "Sara oprosti." "Kaj me zajebavas. Pa saj to je neverjetno. " "Hej kaj lahko prides nekaj sem." me je pazljivo vprasal."Kaj ravnokar sedi poleg tebe." "Ves kaj Sara takoj bom nazaj." in tako sem jo utisala. "Kaj si me rabil?" zgrabil me je za roko in me mocno poljubil." No sedaj pa lahko odides." zasmejala sem se "torej si me poklical sem le da bi me poljubil." "Pa kako naj si pomagam ce si tako zelo dalec." "Pa saj sva le tri metre narazen." zavzdihnil je.:" Tri metre prevec." Objela sem ga:" In zakaj ne prides poleg mene?" "Zato ker se mi to ne zdi kot ravno dobra ideja." "Oprosti ampak ona ze ve zate." "Oh saj me ne skrbi ona skrbi me dejstvo da se ne bom mogel vstaviti pri tem." in spet me je poljubil."Ok prosim ustavi se, sploh vec ne morem misliti." "No sedaj pa ti predlagam da se vrnes nazaj." spustil me je in se vrnil nazaj k nalogam. "Ok in nazaj sem. Ampak verjetno ne za dolgo." "Kaj bi ga lahko spoznala." "Hmm oprosti ampak ravnokar je odsel ocitno imajo nekaksno veliko snemanje za sploh ne vem kaj." Po tem sva se pogovarjali se 15 minut dokler ni knocno odsla. Zaprla sem razunalnik in koncno zadihala. Vedno ko lazem ke nekako odkrije. "Je kaj narobe?" "Ne ne vse je perfektno." sem rakla in se lotila naloge iz sociologije. Cez eno uro sva koncno koncala vse naloge. Njegov telefon je zacel zvoniti na vsake tri minute. Poskusal ga je ignorirati ampak mu to ni ravno vspevalo. "Prosim Zayn res se nocem pogovoriti o tem in ne ne bom se vrnil domov. Bom pa pac ostal v hotelu, uspelo mi je preziveti cel teden." Sledil je dolg premor :"Ja in sem se pac razburil ker sem mislil da je ne bom nikoli vec videl. Verjetno bi tudi ti tako odreagiral. Aja pa se to sam sem se vpletel v pretep lahko bi ga mirno pustil ampak ga nisem." poklopil je. Sesedel se je in si zakopal prste v lase. Pocasi sem se mu priblizala in ga vprasala ce je v redu. "Ne nisem v redu. Kot se je izkazalo bom morala nazaj domov saj nas agent noce nobenih konfliktov ki bi lahko vplivali na nas." "In kdaj se imas namen vrniti." "Cim prej drugace ne bom imel casa da razpakiram. Torej bi bilo priporocljivo da se kar odpravim." "No ko sva ravno pri odhodih jaz bom morala kmalu oditi." "Kam?" "Na trening. In to me spomni na se en odhod." "Kateri?" "Nazaj v Slovenijo."Oh in koliko časa te ne bo?" "Približno en teden." "Tako dolgo. Uh ne vem kako bom zdržal." zavila sem z očmi in pospravila zvezke nazaj v torbo. "In kdaj odideš?" Zavzdihnila sem :" Čez tri dni imam let." "Torej imam še tri dni dokler ne odideš. To je resnično malo." Poskočila sem saj me je presenetil zvonec na vratih.Opravičila sem se in stekla proti vratom. "Ta Simpson ni normalen. Matematiko sem reševal dve uri." "Ohhh živjo Jake. Kako sem? Odlično! Pa ti?" "Ja, ja daj zamudila bova." "Oh sranje," sem začela preklinjati "daj mi pet minut." Stekla sem v svojo sobo in se preoblekla. V knjižnjco sem stekla po Naill in tam sem ga videla kako bere. Vzdignil je glavo: " Sedaj pa bom moral oditi." "Oprosti." sem zamomljala. Vstal je, me prijel za roko in tako sva se odpravila v vežo. Jake me je še vedno čakal. Naill ga je grdo pogledal, in me še polj povlekel k sebi. "Daj, daj res morava kmalu oditi." Vzela sem svojo torbo in odpravili smo se ven. Pred plesnim studijem sva se z Naillom poslovila. Objel me je in me poljubil.
#V studiju#
"Ok tvoji prijatelji so mi že poslali nekaj tvojih posnetkovampak menim da bi mi lahko pokazala kaj znaš." se mi je nasmehnil in vklopil radijo. "Ok katero najprej?" sem vprašala. Iz zvočnikov se je zaslišala Nicki Minaj Super Bassin začela sem plesati. Sploh ni sem vedela da me opazuje cela plesna skupina, ki se je medtem zbrala okoli njega. Po knočani pesmi sem jih končno videla in osramočeno sem pogledala v tla saj so nekateri vame strmeli. "Oh moje bog. Pa saj to dekle je neverjetno. Kje si jo našel?" se je začel dreti neki rjavolasec. "Bi te motilo če bi nam zaplesala še kaj?" "Ne sploh ne." in iz zvočnikov se je zaslišala pesem T.H.E.

26. november 2012
u103092
u103092
Neeeeeeeeeextttt!
26. november 2012
Neext <333
26. november 2012
nexttttttttttttttttttttt <3<3<3<3
26. november 2012
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! <3 <3 <3
26. november 2012
neext
26. november 2012
u72157
u72157
Vem da je še zlloooooo zgodaj za nou next ampak ta je tudi malo bolj kratek in pač tak

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
Part 10
Naill
Me prav zanima kdo je bil tisti tip. Le kaj počneta sedaj. Stopil sem v hišo. "Naill skrbelo nas je zate! Kje si bil?" "Ni pomenbno. Sedaj sem nazaj." sem odrezavo odgovoril Louisu. Vem da to ni bilo lepo ampak sploh nisem obžaloval. zrinil sem se mimo njega in stekel v svojo sobo. Razpakiral sem in se počil na posteljo. Misli mi je takoj povleklo k njej. Le kaj je počel z njo. Grrrr pa saj to je neverjetno, postal sem ljubosumen. Vstal sem in se odpravil v kuhinjo. "Naill resnično nam je žal. Nam boš sploh kdaj odprostil?" Pogledal sem na mizo in zagledal cel krožnik palačink. "Vse vam je oproščeno." nasmehnili so se in začel sem hoditi proti palačinkam. Zayn me je pogledal :" In kaj misliš da počneš?" "Ja svoje palčinke bi rad pojedel." Liam se je začel smejati ;" Pa saj niso zate. Naredili smo jih za... Hmmm... No kakorkoli ji je že ime." "Ime ji je Janet Pamela Andrews na kratko J.P." sem zamrmral "No saj je vse eno. Res nam je žal da smo tako ravnali z njo in radi bi se oddolžili..." je začel Harry ampak dokončal ga je Louis :" Zato smo ji spekli palačinke. In zelo radi bi da jo kasneje pripelješ da jo spoznamo in da se ji opravičimo." Zavzdihnil sem :" Danes ne vem koliko bo to mogoče." "Zakaj?" se je začel čuditi Zayn "Trening ima z nekim tipom." "Kaj?!" je zakričal Louis "Kaj te vara?" "Ne, ne vara me." "Potem pa jo pokliči!" vse oči so bile so bile vprte vame. Vzel sem telefon in se odpravil ven. Čez dobro minuto se je oglasila vsa zadihana :" Prosim." "Heii oprosti ker te motim ampak imam vprašanje zate." "Oh živjo Naill." me je veselo pozdravila "Kaj je kaj narobe?" "Ah ne, ne samo fantje bi radi da prideš na obisk." "Da bi me spet napadli. Mislim da bi bilo bolje da to povabilo zavrnem." "Kaj pa če ti povem da bi se readi opravičili." sem počasi začel. "Potem pa ti jaz povem da jim jaz ravno ne zaupam." Še enkrat sem poskusil:" Pa kaj če bi prišla zame? Rad bi reživel še zadnje tri dni s teboj." "Potem pa se vdam." zasmejala se je in povedal sem ji kraj in datum. Ko sem se vrnil nazaj v hišo em fantom povedal vse kar je rekla. Harry se je začel razburjati Zayn pa je ostal ves razumevajoč. Skupaj smo se odločili da naju bodo ustili sama.
#Čez tri ure#
J.P.
Oh ne! Sploh ne vem kako naj se obnašam. Sama bova v tisit hiši. Grrrr sploh ne vem kaj naj se oblečem. Stekla sem v svojo sobo in dobesedno ven zmetala celo omaro. Na koncu sem se odločila za svetle raztrgane kavbojke, črno kantero in rdečo karirasto majico s kapuco. Lase sem si spela v visok rep. Obula sem si svoje najljubše rdeče all starke vzela svoj telefon in denarnico ter se odpravila ven. Poklicala sem taksi in prav kmalu sem se znašla pred pravo palačo. Plašala sem taksistu in sploh nisem več mogla dihati. Vrata mi je odprl še prej kot sem prišla do njih. Izgledal je prečudovito. Prijel me je za roko, povlekel k sebi in poljubil. "Izgledaš neverjetno." me je pozdravil. Osramočeno sem pogledala v svoje roke in zamomljala:" Hvala." Povabil me je v hišo in mi jo razkazal. V dnevni sobi sem opazila klavir in ga vprašala :" Kaj igraš?" "Ne klavirja ne igram pa kitaro." "Oh kako lepo. Vedno sem si želela igrati kitaro, pa so me starši silili igrati klavir." Pogledal me je :" Torej igraš klavir." "Aha lahko bi se reklo." "Lahko te naučim igrati kitaro če ti naučiš mene igrati klavir.Dogovorjeno?" Prikimala sem in se nasmehnila. Usedla sem se za klavir in začela igrati. Izbrala sem svoje najljubše pesmi in jih med seboj mešala. Ko sem končala sem videla da Naill vame strmi z odprtimi očmi. Mislila sem da je nekaj narobe na mojem obrazu zato sem avtomatsko segla po njem. Poljubil me je. Po končanem poljubu sem komaj še dihala. "Hmm na to se bom pa še morala privajati." Začel se je smejati. Ravno ko me je hotel še enkrat poljubiti pa je zavzvonil moj telefon. "Pa ne noo! Kaj sem ti storila da me moriš 24 ur na dan?" sem začela. Naill se je naslonil na klavir in se vedno bolj smejal vedno bolj. Poklopila sem in ugasnila svoj telefon. "Res mi je žal za to." "Veš kaj?" je resno začel "Mislim da bi ti morala pustiti telefon doma ko me boš naslednjič obiskala." "Oprosti." sem vsa osramočena zamrmljala. Prijel me je za brado in še enkrat poljubil. "Hmm no to pa je že nekaj." je zamrmral "Kaj slišiš to?" "Ne kaj?" sem se začela čuditi. "Točno." zasmejala sem se in s pogledom ošinila uro. Kazala je deset do enajstih. Poskočila sem in začela :" Joj ne žal mi je ampak bom morala oditi." "In zakaj?" "Zato ker je je jutri šola in moram biti tam bolj zgodaj saj imam sestanek pri ravnatelju." "In zakaj ne ostaneš tukaj? Boš že jutri odšla. Lahko pa se tudi zlažeš da si zbolela." "Hmmm zveni mamljivo ampak tako ali tako mi veliko manjka in upam da zdelam letnik z tri." Postrani me je pogledal :" Ti končala letnik z tri veš da ti ravno ne verjamem." Zavila sem z očmi in vzela svoj telefon. "No če že vztrajaš te bom pa odpeljala domov." "Hmm kot sem jaz slišala nimaš še vozniškega." "Aha torej si le malo obrskala o meni." "Pravzaprav ne, ampak Sara je kot Wikipedija o 1D in Lisa pa pač pozna temeljne stvari o vas. Eni sem omenila tvoje ime in sem vedela večino stvari o tebi." Zresnil se je: "To pa je na nek način zelo, zelo strašljivo glede na to da jaz o tebi ne vem skoraj nič." Namuznila sem se: "Sem pač neznana in malce skrivnostna." Objel me je:" Zame si ena in edina." Poljubila sem ga in se nekako izmotala iz njegovega objema in se odpravila ven. Prijel me je za roko in mi pomagal priklicati taksi, ravno ko sem hotela vstopiti me je strastno poljubil. Zaslišala sem klik in iz grmovja je skočil fotograf. Prav kmalu sva bila obkoljena z fotografi. Zadnja stvar ki se jo spomnim je to da sem taksistu zakričala kje živim in že sem bila pred hišo. Vsa prestrašena sem vstopila v hišo in stekla v svojo sobo kjer sem se počila na posteljo in poklicala Liso. "J.P. kaj se ti sploh zavedaš da je ura tukaj polnoč in da je jutri šola." Brez omahovanja sem zinila :" Novinarji so naju ujeli med poljubom." "Kaj?! In kaj bosta sedaj storila?" "Ja ne vem. Sploh ne vem kaj naj storim. Do jutri bo ta novica povsot. Ohh v kaj sem se zapletla." Sledil je dolg trenutek tišine v katerem sem že mislila da je zaspala. "Ga imaš rada?" "Da in to zelo." "Potem pa ne smeš dovoliti da bi kaj takega stalo na vajini poti, sedaj pa mi je zelo žal ampak mislim da bom zaspala s telefonom na ušeu. Lahko noč." in je poklopoila.
28. november 2012
nexttttttt <3<3<3<3<3<3<3<3<3<33<
28. november 2012
next
28. november 2012
u103092
u103092
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeextttt!
28. november 2012
Neeext <3333
29. november 2012
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
30. november 2012
nnnexxt!!!!!!!!!!
30. november 2012
next
01. december 2012
u72157
u72157
taku naslednji next
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
Part 11
J.P.
~Naslednje jutro~
Celo noč sem paničarila mučile so me nočne more. Takoj zjutraj ko sem vstala sem pogledala na internet. Oooo neeee. Vse povsod je bila tista slika, naslovnice so se pa glasile:" Gdo je skrivnostno dekle, Ohh kaj pa je to? Še ena v dolgi liniji deklet., Skrivna oboževalka ali mogoče kaj več..." Bilo jih je preveč. Ohh sranje kaj bom storila. Poklicala sem v šolo in ravnatelj je rekel da lahko ostanem doma saj nimam več prav nobene ocene za pridobiti. Spakirala sem kovčke in se odpeljala na letališče. Kupila sem si prvo karto za Slovenijo in sporočila Sari da pridem prej. Moj let je bil komaj čez dve ur in nisem vedela kaj naj storim. poklicala sem Nailla in se mu opravičila za vse kar sem storila in mu sporočila da grem v Slovenijo malce prej.
Naill
Zakaj so naju ujeli? Moral bibiti bolj pazljiv, in sedaj pa sem še dobil sporočilo da gre prej v Slovenijo. Stekel sem ven in poklical taksi, ki me je odpeljal na letališče. Stekel sem noter in tam sem jo videl, sedela je na klopci in brala knjigo. Usedel sem se zdraven nje in brez da bi sploh vzdignila pogled je rekla:" Živjo Naill. kaj pa ti tukaj?" "Res mi je žal za tisto kar se je zgodilo včeraj. Popolnoma bom razumel če boš hotela pretrgati vse zveze." Utišala me je in začela:" Ne nočem pretrgati prav nobene zveze s teboj. Res mi je žal ampak za nekaj časa se bom raje umaknila ker me je prav strah kaj bi se zgodilo če naju kdo spet vidi skupaj." "Veš pogrešal te bom." "Tudi jaz te bom pogrešala. Cel mesec te ne bom videla." zasmejal sem se in jo objel. Iz zvočnika se je zaslišal glas ki je rekel, da se morajo vsi potniki za Slovenijo vkrcati. Še zadnjič sem jo poljubil in odšla je proti letalu.
~V Sloveniji, na letališču~
J.P.
"OMG tukaj je naša zvezda." "Sara če ne utihneš te bom resno poškodovala." Zavzdihnila je in mi pod nos potisnila časopis. Na naslovnici je bila slika najinega poljuba naslov pa se je glasil:" Ste vedeli da je to dekle slovenka? Mogoče pa je še upanja za druge." Široko sem odprla oči in se začela dreti:" Oh sranje! Kako so izvedeli?" "Se ti zavedaš da si eden izmed najbolj prepoznavnih ljudi v plesni industriji." "Daj ne seri in spomni me da preberem ta članek ko pridem domov." Še preden sem dokončala stavek me je začela napadati z vsemi možnimi vprašanji o tem kakšen je, kako se obnaša v zasebnosti itd. Ignorirala sem jo vzela svojo prtljago in se odpravila proti avtu. Odločili sva se da jaz peljem. Na parkirišču me je doletel popolen šok. Na Sarin avto se je naslanja Alex. Pomignila sem ji da se bom lahko s tem spopadla sama in v prtljažnik je pospravila prtljago. "Hej pikica, kako si?" je rekel in me pobožal po obrazu. Odrinila sem njegovo roko in ga preprosto ignorirala. Prijel me je za obe roki in me povlekel k sebi:" Nisi me odgovorila!" "Odlično odkar nisem več nikjer blizu tebe." "In kje je torej tvoj fant?" "Naill je ostal doma. Saj nisva zarasla z bokom." "Torej priznaš da imaš fanta, ti kurba. Kaj ti je že zlezel v hlače?" je rekel in me močneje stisnil za roko. Poskušala sem se mu iztrgati ampak on me je le klofnil po licu. Sara je iz torbice izvlekla solzilec in ga poškropila. Spustil me je in stekli sva v avto. Pritisnila sem na plin in komaj ko sva prispeli na avtocesto sem zadihala. "Si v redu?" me je vprašala Sara. Začela sem se dreti:" Kaj se ti zavedaš kaj se je ravnokar zgodilo. S solzivcem si ga pošpricala. Mogoče pa ga bo to držalo stran od mene veš kaj ti mi boš povedala kje si kupila to stvar."začela se je smejati in celo pot me je zasliševala o Naillu. pot se je vlekla v neskončnost. Moj odgovor na vsako njeno vprašanje je bil:" Ti ga poznaš bolje kot jaz." Končno sva prišli pred njeno hišo kjer sem jo pustitila. Odpeljala sem se domov. Zapeljala sem avto v garažo in odvlekla vse svoje kovčke nazaj v hišo. Hiša je bila popolnoma prazna. razpakirala sem in se začela počutiti zelo, zelo osamljeno. Začela sem se razgledavati po hiši in pisati seznam stvari, ki jih moram vzeti s seboj nazaj v London.razmišljala sem kaj bom počela cel jutrišnji dan. Telefon mi je zazvonil in bil je Naill. "Heii kako si kaj?" me je veselo pozdravil. "Pa no bila sem že bolje. v glavnem te pogrešam, pa ti?" "Tudi jaz te pogrešam. Samo eno vprašanje imam zate, joj to bo zvenelo malce obsedeno ampak kje točno živiš. Polen naslov." "Kje živim, no moj polen naslov je Rozmanova 5n, Ilirska Bistrica, Slovenija. Zakaj pa te to zanima?" "Ahhh samo zanimalo me je. In kaj počneš?" Z omahovanjem sem rekla:" Razpakiram." "Naill nujno se moramo pogovoriti!" sem slišala glas v ozadju. Opravičil se mi je in mi obljubil da se slišiva jutri. Spet sem začela sem razmišljati kaj bom počela jutri. mogoče pa bi lahko malo pospravila po hiši.
****************************************************************************************************************
No zdej pa žal ki vm težim ampak kaj bi lahko
Next?
Mnenje.(če mi je vredno sploh še pisat ker imam en drugi projekt trenutno na glavi)
03. december 2012
u103092
u103092
Jaaa neeext!
Am ja ti je vredno, drgač te bom jst puff puff pufff!
03. december 2012
Prišel bo k njej? :'3333
Neeext <333
To sploh ni vprašanje. Moraš nadaljevati! <33
03. december 2012
next takoj istu ku mrs. direction<3
03. december 2012
u72157
u72157
ja vidvej ki lohku me resnu kej puff puff u šuli knjede
03. december 2012
nextttt!!!!
obvezno morš nadaljevat
03. december 2012
u72157
u72157
ok hvala vam ker berete in vem da je to smetenje sami sebi ampak k vragu zakaj pa ne
kaj bi kera sodelovala ker bi mi fuulll pomenlo hvala http://www.igre123.com/forum/tema/za-vse-nadobudne-pisateljice/46418/
05. december 2012
1.Next?obvezno!!!!!!!!!!!!
2.Mnenje.(če mi je vredno sploh še pisat ker imam en drugi projekt trenutno na glavi)svetouno pišeš, če ne napišeš naslednega nexta pridem h tebi in ti zavijem vrat
3.Nam ne težiš!!!
07. december 2012
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani