ja ne wem...mogoče...
neeext
07. november 2012
next!
07. november 2012
u65741
u65741
next
07. november 2012
neext
07. november 2012
next
07. november 2012
next!!!!!!!!
10. november 2012
u72157
u72157
ta je tudi malo bolj tak no ma sem imela popolno blokado pri part4 in 5
no ampak upam da vam bo všeč
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
Part 5
#Naslednje jutro#
J.P.
Zjutraj sem se odtihotapila ob petih. Doma sem se stuširala in si umila lase. Ker nisem vedala kaj naj si oblečem sem se pa odločila za svoja najljubša oblačila svetle, raztrgane kavbojke, zeleno kratko majico in usnjeno jakno. Z ličenjem nisem pretiravala nase sem nanesla nekaj pudra in eye liner-ja. Mama me je prišla iskat v sobo petnajst minut pred šesto in obstala. "O moj bog. Take te še nisem videla. Večkrat bi morala nositi ličila." "Daj mami ne pretiravaj za prvo silo izgledam prav v redu." "No si pripravljena na začetek novega življenja?" "Popolnoma " sem zavzdihnila, prijela kovčke in se odpravila proti avtu. Vožnja se je vlekla huje kot megla. Občutek sem imela kot da ne bom nikoli prišla na letališče. "Daj no umiri se saj vem da si nestrpna in da komaj čakaš videti London in vse ampak res te ne morem več gledati tako živčno. Umiri se dihaj vse bo še dobro." me je poskušala potolažiti ravno ko sva prispeli na letališče. "Kaj misliš da boš lahko od tu naprej šla sama nameč imam pomenben sestanek z odborom ki nudi pomoč ljudem v Afriki." "Mami ne skrbi se bom že znašla samo pomagaj mi znesti kovčke iz avta." Ona je znosila vse potovalke ven medtem ko sem jaz šla po voziček. Ko sva vse natovorili me je močno objela in. Napol v solzah se je odpeljala, jaz pa sem se odpravila proti vhodu kjer sem si kupila celo torbo različnih revij. Skozi kontrolo sem prišla brez večjih težav te pa so se pojavile pri nakupu kart. Komaj sem izprosila blagajničarko da mi je dala karto. In tako se je moje potovanje začelo.
#V Londonu (končno)#
Na letalu sem prebrala vse nakupljene revije. Edina slabost prvega razreda je to da nimaš nikogar s komer bi lahko govoril. Vsi se držijo snobovsko in čisto vsi nekaj delajo. Vsa srečna in polna energije sem izstopila z letala. Imela sem srečo saj sem takoj našla svoje torbe in ujela prvi taksi ki je pripeljal mimo. Povedala sem mu naslov, "In kaj tam te čakata mama in oče ali pa mogoče fant." "Ne sama bom živela. Zakaj pa to vas zanima." "Kaj se ti zavedaš da boš živela v pravem pravcatem dvorcu." "Ah ne pretiravajte saj ne more biti tako veliko če bom sama tam živela." "Hmm boste že videli." Preostaneko poti sem raje pemolčala. Taksi se je ustavil pred pravo malo palačo. V hišo sem strmela z odprtimi usti. Taksist mi je ta čas že vzel kovčke iz prtljažnika. Plačala sem mu in poskušala izbrskati ključ ki mi ga je mama včeraj pustila na pisalni mizi. Ko sem ga končno izbrskala sem ga previdno vtaknila v ključavnico in ga obrnila. Vrata so se odprla in jaz sem previdno stopila v vežo. To ni bila le majhna hiška v sredini mest kot me je mama prepričevala to je bila prava palača. Stopila sem v zgornje nadstropje in tam se odkrila svojo sobo. Tja sem začela nosti vse svoje kovčke, in potem sem vse razpakirala. Čez tri ure sem se znašla pred Alexovim stanovanjem. Potrkala sem in zaslišala ženski glas ki je zavpil naj počakam. Vrata je odprla približno osemnajst letna žanska oblečena le v moško srajco. "Ti lahko kako pomagam?" me je vprašala." Da kaj je Alex Wattson tukaj?" "Alex neko dekle je tukaj zate." je zakričala. "Vprašaj kdo je ljubica!" ji je zakričal nazaj. Na ves glas sem zakričala : " Janet tukaj ljubček." "Katera Janet?" je napol v strahu rekel. Njegov glas je zvenel vedno bližje, dokler ga nisem zagledala na vratih oblečenega samo v boksaricah. "Ta Janet ," sem rekla in odkorakala stran." Hej , hej, hej ustavi se to ni tako kot izgleda." "Torej kaj sta potem počela. Ahhha naj uganem ona se je davila in ti si ji z jezikom poskušal odstraniti tujek ven iz grla? Prosim ne nakladaj mi, pol leta nisi mogel zdržati brez tega da bi me prevaral. Niti pol leta." "Hej daj ne razburjaj se saj veš da te ne bi nikoli prevaral. Ljubim te." " In kaj sem sedaj jaz tukaj, smet, ker če se spomnim si mi isto stvar rekel včeraj." se je v najin prepir vmešalo še tisto dekle. Zavila sem z očmi in rekla le še:" Vem da je to zelo težko sprejeti But Now I'm Just Somebody That You Used To Know. " pokazala sem mu sredinec" Adijo mucek." Stekla sem ven in se peš odpravila proti dom ali palači kakor koli že. Sploh se nisem obremenjevala saj sem globoko v sebi vedela da nisem nikoli resno ljubila. Ko sem prispela pred palačo je pred vrati stal nek moški ki ga nisem še nikoli v življenju videla. "Hmm živjo." sem ga pozdravila "in ti si...." "Oh moje ime je Jake Burns, in ti si pa Janet Pamela." "Prosim kliči me J.P." "Hmmmm J.P. krasno ime. No predvidevam da se sprašuješ kdo sem in zakaj čakam nate pred tvojimi vrati. No sem tvoj sosed in živim čez cesto nate pa čakam zato ker so mi dodelili to čast da ti predstavim okolico." "Ohh no sedaj mi je pa vse jasno. No kaj bi rad vstopil." "V čast bi mi bilo." Nasmehnila sem se in odklenila vrata :" Oprosti za nered ampak sem se ravno vselila." "Nered v primerjavi z mojo hišo je to pravi raj." Oba sva se zasmejala. "Hmm nočem te preganjati ampak ima le dokler se ne zmrači." "Ohh no potem pa kar." Odpravila sva se po mestu in razkazal mi je vse pomenbne stavbe in znamenitosti. Pokazal mi mojo novo šolo in plesni studi v katerem tudi on vadi. Pokazal mi je tudi nekatere izmed najboljših restavracij in kavarn v London, knjižnico in različne trgovine. Ko se je začelo sva kar naenkrat zavila v park. "Mislila sem da mi moraš razkazati mesto preden se stemni." sem ga opomnila. "Oh pa saj sem ti razkazal mesto ampak to si moraš ogledati. To je eden izmed najlepših razgledov v celem Londonu," mi je rekel in me povlekel za roko "daj pohiti tega ne smeš zamuditi." "Ok, ok saj že grem!" sem stekla za njim. Kar naenkrat sem ugotovila da ga ne vidim več. Brezglavo sem stekla proti klopcam kjer sem našla kako je strmel v najlepši sončni zahod na svetu. Po končani "predstavi" s sončnim zahodom sva se odpravila nazaj domov. "Torej slišal sem da si zelo dobra plesalka." je na pol poti izstrelil kakor iz topa. " Hmmm ja no ne bi ravno rekla da sem zelo dobra ampak solidna." sem zardela. Zavil je z očmi in rekel:" Veš ogledal sem si tvoje posnetke in si odlična ena izmed najboljših." "Ahh prosim ne pretiravaj." " Saj jutri prideš na vaje?" "Ohh hmm kdaj pa se začnejo?" sem sramežljivo vprašala. Jake se je zasmejal na ves glas :" No začnejo se ob sedmih zvečer, ampak velika večin jih pride komaj ob osmih trajajo pa do desetih." " Pa bi koga motilo če bi prišla eno uro prej in upoabila studijo." " Ne nikogar ne bi motilo." Še nekaj časa sva hodila v popolni tišini dokler nisva prispela pred najini hiši, tam sva se poslovila in jaz sem vstopila v vežo moje palače. Odličen začetek mojega novega življenja.

******************************************************************************
Mnenje.
Next??
11. november 2012
u103092
u103092
Ammm... ti poznaš moje mnenje
Jaaaa neextiii!
11. november 2012
next
11. november 2012
svetouno pišeš+obvezno neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
11. november 2012
nnnneeeeeeeexxxxxxxxxttttttttttt!!!!!!!!!!!
11. november 2012
neeeeeeeeext!
11. november 2012
u72157
u72157
no ta je malu daljši ma j moj najljubši do zdej
ja no upam da vam bo včeš
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
Part 6
J.P.
Zjutraj sem se zbudila v precej deževno jutro. Na hitro sem skočila pod tuš in se oblekla. Občutila sme veliko lakoto in odpravila sem se iskat kuhinjo kjer sem odkrila popolnoma prazen hladilnik. Moje želodec je začel vedno bolj kruliti in odločila sem se da bom pojedla zajtrk v eni izmed kavarn ki mi jih je včeraj pokazal Jake nato boma pa odšla v manjši šoping. Pograbila se torbo v katero sem spravila svoje plesne čevlje in copatke, kavbojke, denarnico in svoj telefon. Vzela sem dežnik se oblekla svojo jakno in se odpravila na pot. Skoraj bi se izgubila po poti saj sem kar nekajkrat narobe zavila. Končno sem se znašla pred restavracijo kjer sem si privoščila zelo bogat zajtrk. "Oprostite gospodična," me je nagovoril nek neznani človek, ki me je zelo spominjal na FBI agenta v črni obleki in s slušalko v ušesu "ampak bi prosil bi vas da dokončate svoj zunaj." " In zakaj bi ga morala to storiti?" sem izzivalno vprašala. "Zato ker morajo vse stranke izprazniti restavracijo saj bo v njej zahtrkoval Niall Horan pevec iz 1D."Postrani sem ga pogledala in tako sem za njim opazila kako v restavracijo vstopa prekrasen blondinec. Po tem ko sem nekaj časa nemo strmela vanj sem ugotovila da je to on. To je ta Naill ali kakor koli mu je že ime. Spomnim se njegove fotografije iz Sarinih posterjev in Lisinega telefona, ki je poln njihovih slik. "Gospodična" me je spet poklical moški za katerega predvidevam da je njegov bodyguard "prosim vas da končate svoj zahtrk zunaj." "Kaj vi to resno," sem se razburila "vi resno mislite da bom zunaj zmrzevala zaradi nekega napudranega pudlja. Pošteno sem plačala ta zajtrk in dokončala ga bom tukaj noter." Še preden sem se zavedala sem pograbila svojo jakno in odkorakala ven iz restavracije. Ravno ko sem pasala mimo njega mi je srce poskočilo.

Naill
"Vi resno mislite da bom zunaj zmrzevala zaradi nekega napudranega pudlja. Pošteno sem plačala ta zajtrk in dokončala ga bom tukaj noter." čepav me je žalila mi je srce začelo biti vedno hitreje. Izgledala je tako lepo ko se je jezila. Ravno ko sem hotel reči da lahko ostane tu je pograbila svojo jakno in odkorakala skozi vrata. Bil sem tako zelo razočaran ker je odšla ampak pojavil se je žarek upanja. Ugotovil sem da je pozabila torbo. "Veš kaj pravzaprav nisem ravno lačen, mislim da se bom kar odpravil domov. Sam!" vzel sem njeno torbo in se odpravil proti domu. Sploh nisem mogel nehati misliti nanjo. Še vedno sem videl njene prečudovite oči kako so se zazrle vame, vonj njenih las, ki sem ga začutil ko je zdrvela mimo mene. Sploh nisem vedel kam hodim kar naenkrat pa sem se znašel doma. Odklenil sem vrata in vstopil. "Heiii ravno prav si prišel. Vsi smo se odločili da bomo spekli palačinke." me je pozdravil Zayn ko sem vstopil. "Hvala ampak nisem lačen." sem zamomljal in se odpravil v svojo sobo.

Zayn
"Heiii ravno prav si prišel. Vsi smo se odločili da bomo spekli palačinke." sem pozdravil Nailla ko je vstopil. "Hvala ampak nisem lačen." mi je zamomljal v odgovor in se odpravil v svojo sobo. Pretreseno sem se odpravil v kuhinjo kjer sem ostalim fantom povedal vse kar se je ravnokar zgodilo. Vsi smo bili pretreseni in poslali so me da se pogovorim z njim. Ko sem hodil po stopnicah sem se poskušal spomniti pametnega začetka saj sem vedel da je nekaj resno narobe in da po Naill poskušal vse zanikati.Potrkal sem in na drugi strani vrat se je zaslišalo nekakšno momljanje ki sem si ga tolmačil kot potrdilo da lahko vstopim naprej. Počasi sem odprl vrata in zagledal Naill kako leži na svoji postelji in s preznim pogledom strmi v strop. "In kaj je naobe in prosim niti ne poskušaj zanikati ker vem da je nekaj res narobe ko ti zavrneš hrano v vseh oblikah." oba sva se zasmejala. "Danes sem spoznal najbolj neverjetno dekle." je kakor strela z jasnega začel. "In kako ji je ime, koliko je stara, kako zgleda vse mi povej." sem se začel obnašati kot ponorela baba. "Ne vem kako ji je ime niti ne vem koloiko je stara je pa ena izmed najlepših dekleti ki sem jih videl v vsem svojem življenju." "Čakaj in kako da ne veš kako ji je ime in koliko je stara pa saj si rekel da si jo spoznal." Zavzdihnil je in začel:" Videl sem jo danes v restavraciji. Paul (body gurd) jo je poskušal izprazniti restavracijo da bi lahko jedel v miru pred oboževalkami. No ko je prišel do nje in jo prosil če lahko lahko dokonča svoj zajtrk zunaj se je razjezila in me začela žaliti. Vem, vem kaj si misliš ampak izgledala je prečudovito. Ravno ko sem ji hotel reči da lahko ostane in da bi mi bilo v čast jesti z njo je odvihrala ven" "Čakaj samo malo," sem ga ustavil "zaljubil si se v dekle o kateri ne veš popolnoma nič in niti ne veš če jo boš še kdaj srečal." Nasmehnil se je ustal in izpod postelje potegnil žensko torbo :" In kaj je pa to? Samo ne mi reči da si ji ukradel torbo." Zasmejal se je. "Ne nisem je ukradel pozabila jo je v restavraciji in upam da je to nekakšen namig da jo lahko še enkrat srečam." "torej je tvoj načrt da ji brskaš po osebnih stvareh?" sem v dvomih vprašal. "Kaj verjameš v ljubezen na prvi pogled?" me je vprašal. "Pa no na nek način da na nek način pa ravno ne. In zakaj me sedaj to sprašuješ?" "Zato ker mislim da sem se zaljubil:" "Veš kaj če res tako misliš potem pa kar prebrskaj torbo. Mogoče boš res kaj našel. Jaz bom raje odšel." vstal sem in ga pustil samega. Fantom sem povedal vse kar se je zgodilo in pili so zelo presenečeni.
J.P.
Sranje, sranje, sranje, sranje! Kako se mi je lahko to zgodilo. Kako sem lahko izgubila svojo torbo v njej imam vse od denarnice do ključev od stanovanja. Ohhhh ne morem verjeti to je pa že popolnoma noro. Še nikoli me ni nihče bolj zmedel kot on. Pa saj to je neverjetno. sedaj pa še povrh vsega ne morem nehati misliti nanj. Grrrr. Očitni bom pa ostala kar tukaj pred svojim stanivanjem in zmrznila. Moje življenje je prava pravljica. "Heiii kaj pa ti zunaj stojiš?" sem zaslišala glas. Osramočeno sem odgovorila :"Hmm izgubila sem svojo torbo in v njej so bili ključi od stanovanja torej ne morem noter." "Torej zakaj ne vprašaš daj stopi noter." "Ves kaj raje ne samo telefon bi si sposodila. Vstopila sem pogledala na uro in ugotovila da je že čas da se odpravim v studio. Sposodila sem si njegov telefon in si napisala sporočilo saj sem imela telefon v torbi in če pošljem bi mogoče najditelj se odzval. Vem da je ideja glupa ampak poskusiti je vredno. Napisala sem tole: " Kdorkoli je že našel to torbo, prosim vas da jo vrnete danes ob 19.00 v plesnem studiju plesne skupine B-boys. Našli me boste v studiju številka 10. Prosim vrnite mi torbo." Ok to je verjetno zelllooooo glupa ideja in ne verjamem da se bo kdo na to sporočilo odzval ampak vredno je poskusiti. Poslovila sem se od Jaka in odhitela do studija.

Naill
Hmm v torbi so bile same čudne stvari in čisto nobena mi ni nakazala kje bi lahko to dekle živelo. Niti njen telefon niti njna osebna saj se je očitno preselila sem pred kratkim. V torbi sem našel še čevlje (predvidevam da plesne), baletne copatke in kavbojke. Ravno ko sem izgubil upanje je zazvonil telefon. Vem da ne bi smel gledati njenih sporočil ampak mogoče pa mi bo nakazalo kje jo lahko najdem. In res v njem je pisalo to : " Kdorkoli je že našel to torbo, prosim vas da jo vrnete danes ob 19.00 v plesnem studiju plesne skupine B-boys. Našli me boste v studiju številka 10. Prosim vrnite mi torbo." Spet me je obšel žarek upanja. Pogledal sem na uro. Bila je 18.01 mogoče bi se lahko odpravil prej in jo mogoče ujel na samem. Stekel sem po stopnicah v kuhinjo. Fantje so me sumljivo pogledali. Vzel sem palačinko in jim rekel da bom verjetno prišel pozno domov. Vzel sem svoje ključe in telefon ter se odpravil na pot. Pred studijo sem prispel ob 18.30. Na začetku nisem bil prepriča ali naj vstopim ali naj jo počakam zunaj. Mogoče pa je že noter. nStekel sem po stopnicah do studia številka 10 in tam sem jo spet videl. Izgledala je prečudovito.Plesala je hip-hop in se zvijala in skakal, na tak način da sem se z vsakim njenim gibom še bolj zaljubil vanjo. Nekajkrat me je skoraj ujela kako strmim vanjo ampak nisem hotel da bi me videla hotel sem jo le opazovati. O moj bog izgleda čudovito. "Ahhh sranje." je zakričala. Pritekel sem iz svojega skrivališča in jo videl kako leži na tleh in se drži za gleženj. Pritekel sem do nje. "Od vseh ljudi na svetu moraš ravno ti biti tu. Kaj sem naredila narobe da se mi sedaj vse vrača." je rekla takoj ko me je zagledala. Nisem vedel kako naj odreagiram samo nasmehnil sem se in počepnil ob njen gleženj. Potipal sem ga in po občutku sodeč sem rekel :"Zlomljen je." "In kako bi pa ti to vedel?" me je šaljivo vprašal. "Hej v po mojem mnenju največjo nerodo na svetu." sem šaljivo odgovoril nazaj. "Hmmm dosedaj pa sem mislila da sem to jaz." "Daj v bolnišnico te bom peljal." "To ni potrebno bom kar sam šla." "In kako boš plačala taksi glede na to da imam še vedno jaz tvojo torbo v kateri je denarnica." "Kaj brskal si po mojih stvareh?" je zakričala na ves glas" to je ena izmed najbolj nespoštljivih stvari na svetu." "In kako naj bi te še kdaj srečal." "In zakaj bi me še kdaj srečal?" Omahoval sem jo prijel za roko in postavil na noge :" Daj poskušaj hoditi." sem ji ukazal ubogala me je ampak ni prišla daleč saj je njen gleženj res bil poškodovan. Prijel sem jo za pas, vzdignil v svoje naročje in jo odnesel na klopco. Poklical sem taksi. Ko sem prekinil zvezo je začela: " še vedno mi nisi odgovoril na vprašanje." "Katero?" "Zakaj bi me rad še kdaj srečal?" sledil je trenutek tišin"Noooo" "Hmmm. Mogoče zato ker si mi všeč. Kaj pa ti misliš?" !"Menim da je to nemogoče in da si mi samo hotel vrniti torbo." Spet sem jo prijel v naročje in počasi sem jo odnesel do taksija ki naju je odpeljal v bolnišnico.
****************************************************************************************************************
Mnenje. (če se le da da vidi če se mi še splača pisat)
Next?
Sorry ki težim
14. november 2012
u103092
u103092
Am ja se ti splača pisat, drgač te jst ubijem in pojem <3

Neeeeeeexttt!!!
14. november 2012
neeeext!
14. november 2012
nnnnnneeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxtttttttttt nova bralka zakon pišeš<3
14. november 2012
neeeeext in nova bralka
zakon zgodbica
14. november 2012
če neboš več pisala te ubijem!!! (hec, hec) ))
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! <3 <3 <3 <3
14. november 2012
Supeeer zgodba <333
Neeext <3333
14. november 2012
next
14. november 2012
ful fajna, spalča si ti jo pisat
neeeextt!!!!!!!!!!!!!!!
15. november 2012
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeexxt
15. november 2012
u72157
u72157
no ta je tako srednje dolg
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
Part 7
J.P.
Zanima zakaj je tako zelo prijazen do mene. Še posebej po tistem kar sem mu storila v restavraciji in v studiju. Uh zakaj sem taka prasica. On je tako prijazen do mene. Še v bolnišnico me je pospremil in tudi tukaj čaka z menoj po pregledih. Kot se je izkazalo imam zlomljen gleženj. No pa je šla moja plesna karjirjera v Londonu. "Gospodična Andrews." me je poklicala sestra. Vstala sem in odšepala proti njej kjer sem podpisala nekaj papirjev in se odpravila domov Naill pa mi je se vedno sledil.Želela sem mu reči naj mi neha slediti ampak priznam njegova bližina mi prija. Ravno ko sem hotela poklicati taksi me je prijel za roko in odpeljal do avta ter pomignil naj vstopim. Nekaj časa sem omahovala nato pa le vstopila. Ko sva se že nekaj časa peljala sem zinila :" Zakaj si tako prijazen do mene?" Sploh mi ni odgovoril samo gledal je predse in vozil, nisem vedela kaj naj naredim zato sem kar začela govoriti "Ti si do mene tako zelo prijazen jaz pa sem bila do tebe ves ta čas taka prasica, zato mi prosim odgovori." Zavzdihnil je in in počasi začel :" Se spomniš danes ko si danes oddrvela mimo mene v restavraciji?" prikimala sem "no izgledala si tako čudovitio da menim da sem se zaljubil vate." To je še uspel odgovoriti in preden se je ustavil pred mojo hišo. Strmela sem predse in nisem vedela kako naj odreagiram. "No kaj je pa sedaj. Se ne misliš nikakor odzvati." "Oh saj bi se odzvala če bi vedela kako." Povesil je glavo in rekel: "Tega ne bi smel storiti kajne." "Ne ne sploh me ne razumeš to je prečudovito ampak res ne vem kako naj ti povem..." " Kako naj mi poveša da nimaš istih občutkov. Saj razumem je že v redu." me je prekinil. "Kaj bi mi dovolil da dokončam?" sem se nasmehnila " res ne vem kako naj ti povem da so občutki obojestranski." sem rekla pograbila svojo torbo in kljub zlomljenemu gležnju stekla proti hiši. Ne vem zakaj sem to storila. No verjetno zato ker sem se skoraj pogreznila v zemljo od sramu. Tekla sem počasneje kot normalno zato me je malo pred vrati ustavil, prijel za zapestje in poljubil. Saj sem se hotela upreti ampak njegov poljub je bil neverjeten. Spustil me je in poljub se je končal. " Hmmm" je edina stvar ki sem jo lahko izjavila. Zasmejal se je na ves glas. "Ne vem zakaj ampak občutek imam da te je malce sram." "Malce je še blaga beseda." sem mu priznala. Oba sva se zamejala kar naenkrat pa sem zaslišala znan glas :"Hej ti polizanec, da si spustil moje dekle na miru!" je na ves glas zakričal ne boste verjeli kdo Alex. "Naill je pogumno začel :" Oh nisem vedel da imaš fanta. Kakšen idiot sem." "To je moj bivši fant ki me je prevaral." sem začela in zadnji del stavka zavpila proti Alexu. "Nisem rekel da ti dovolim da odideš, moja si in za zmeraj boš!" je v grozljivem glasu rekel in se mi začel bližati. Naill se je postavil predenj in Alex ga je boksnil. "Neeee!!!" sem zakričala na ves glas in padl na kolena pred Naillom. Postavil se je na noge me vzdignil in začel pretepati Alexa dokler ni ta v solzah stekel starn. Obrnil se je proti meni in opazila sem da je njegovo oko postalo črno njegova spodnja ustnica pa je krvavela. Odklenila sem vrata in mu pomignila naj vstopi. Odpeljala sem ga v kuhinjo kje sem v krpo stresla nekaj ledu in mu ga položla na oko. "Počakaj takoj bom nazaj," sem mu ukazala in se odpravila v svojo sobo kjer sem poiskala protibolečinske tablete in mazilo proti ranam. "Boli?" sem ga vprašala ko sem se vrnila v kuhinjo." Sedaj ko si ti prišla že manj." pogledala sem ga in se nasmehnila. Natočila sem mu kozarec vode in mu ukazala naj popije tableto. Ubogal me je. Prek mize sem mu podrsala mazilo in mu rekla naj si namaže rano na ustnicah. "Po tej tableti ne boš smel voziti saj te bo naredila zaspanega torej boš moral prespati tukaj."
Naill
"Po tej tableti ne boš smel voziti saj te bo naredila zaspanega torej boš moral prespati tukaj." je rekla. Zasmejal sem se :" Priznaj samo mene hočeš v bližini." "Samovšečnež jedan." je v šali rekla. "Pridi z menoj da ti pokažem kje boš spal." Popeljala me je skozi nešeteto hodniko in izgledalo je da je on bolj izgubljen kot jaz. "Veš kaj, bom jaz kar na kavču prespala ti pa lahko spiš v moji sobi." "S teboj v isti hiši ne vem koliko se bom lahko naspal." Zavila je z očmi me pospremila do svoje sobe. Vstopila sva in malo osramočena je rekla to je to. "Hmm. Torej koliko časa že živiš tukaj." "Ne ravno dolgo. To je pravzaprav moj drugi no sedaj že tretji dan tukaj." je rekla in pomignila proti uri. Kzala je tri ponoči. "sploh se mi niti ne zdi vredno spat." sem šaljivo pripomnil."Zaradi protibolečinske tablete boš prav kmalu zaspal." je rekla in odprla ogromno omaro. Iz nje je potegnila moško majico in hlače. "Za spanje lahko oblečeš tole, kopalnica je takoj po hodniku zadnja vrata na levo. Hmm sem kaj pozabila, ahh ja saj res zjutraj ko se zbudiš me verjetno ne bo doma saj grem zgodaj v šolo kdaj se pa vrnem ne vem. Če želiš lahko ostane če ne pa ni panike. No to bo to sedaj pa lahko noč." je rekla s seboj vzela šolsko torbo, nekaj oblačil in prenosni računalnik. Za seboj je zaprla vrata in me pustila samega v njeni sobi. To je bil eden izmed najbolj neverjetnih dnevov v mojem življenju. Preoblekel sem se in sporočil fantom da sem v redu in naj ne skrbijo zame. Dlje pa se niti sam več ne spomnim saj sem zaspal kar na tleh.

"Naslednje jutro"
J.P.
To noč sploh nisem spala. Kako naj bi ob tem da je on spal le nekaj metrov stran od mene. Ob šestih zjutraj sem Sari poslala sporočilo naj me pokliče takoj ko dobi to sporočilo. Sploh nisem vedela kaj naj počnem zato sem še malo surfala po internetu. V šali sem napisala na Google iskalnik 1D in dobila kar lepo število zadetkov. Pogledala sem vse kar se je o njih dalo izvedeti na internetu. Bila sem šokirana ko sem pogledala na uro. Čez eno uro naj bi že bila pr ravnatelju jaz pa se nisem niti še oblekla. Stekla sem v kopalnico nase navlekla rdeče kockaste kavbojke črno kanatero. Nisem se niti trudila z ličenjem nase sem nanesla nekaj lip-glossa in pudra. Okoli vratu sem si ovila še ruto z potiskom britanske zastave. Stekla sem o stopnicah Naillu napisala listek z vsem poterbnimi informacijami si oblekla usnjeno jakno pograbila šolsko torbo in se odpravila proti šoli.
"Čez eno uro"
"No če boste imeli še kaj vprašanj me samo poiščite ali pa vprašajte gospodiča Burnsa ki vam bo razkazal šolo." "Bo to po možnsti Jake Burns?" sem malce v dvomih vprašala. "Da, da to bo on. Kaj se poznata?" "Lahko bi se reklo." sem mu pritrdila in mu namenila enega izmed svojih najbolj očarljivih nasmeškov. Počasi sem vstala in se odpravila do prve učilnice. Nekajkrat sem se izgubila saj jaz in smisel za orjentacijo nismo ravno dobri prijatelji. Zamudila sem nekaj minut in ko sem vstopila v razred me je učitelj matematike okaral. Prečudovit začetek prve ure vprvega šolskega dne. Komaj sem čakala konec pouka. Tako ali tako nisem bila z glavo pri stvari kako bi lahko bila ko je on verjetno še vedno bil tam v tisti ogromni hiši. Učitelji so me kar nekajkrat morali opomniti na dejstvo da se je pouk začel. Ja kot da me to briga! Po končanem pouku sem se vsa jezna odpravila veni iz šole proti parku. Na približno pol poti me je poklicala Sara. Javila sem se še vedno vsa jezna ona pa se je začela v slušalko dreti nekaj o tem kak je London, kje vse sem že bila kako je Alex. Povedala sem ji celotno zgodbo o Alexu in o tem kako me je prevaral. Potem pa sem počasi začela: "Sem pa spoznala nekoga drugega." "Kaj, koga? Kako mu je ime, koliko je star vse mi povej!" se je začela dreti tako močno da sem mogla odmakniti slušalko stran od ušesa. "No to bo verjetno zvenelo malo čudno ampk verjemi mi ti veš veliko več o njem kot jaz." "Ok potem pa je to lahko le Alex ali pa mogoče kdo iz 1D." se je zasmejala v slušalko. Molčala sem in če dobro minuto se je spet oglasila: "Ok J.P. zako zelo sem zmedena da niti več ne vem kako mi je ime. Ti si spoznala One Direction. Kako, kje, kdaj da mo vse poveš sploh ne morem verjeti!" je spet začela kričati v slušalko. "Sara, Sara umiri se!" sem jo začela miriti "Nisem spoznala vseh ampak le enega in ta je tako zelo neverjetn in rešil me je pred Alexom. Žalila sem ga on pa je še vedno ostal in mi pomagal. Oh Sara mislim da sem se zaljubila. Vedno ko pomislim najn mi začnejo po trebuhu prhutati mehuljčki in mislim da bom bruhala. Še nikoli se mi ni jezik tako zelo zatikal ko sem srečala fanta." Nekaj minut je molčala in že sem se prestrašila da je prekinila. "OMFG! Pa saj to je neverjetno. Oh moja mala Janet se je končno zaljubila. In kateri je, če je Harry si mrtva." "Ne ni Harry." sem se zasmejala v slušalko. "In kateri je? Daj no umrla bom če mi ne poveš!" "Ugani, če ne ne bo veljalo." sem se začela zabavati s tem da ji ne bom povedala. "Kaj je Louis?" "Ne." "Zayn?" "Neee" "Liam?" "Hmmm, ne." "Naill. Naill. In sedaj boš spet rekla ne in mi povedala da si me ves ta čas samo zafrkavala." Raje sem molčala in pustila Sari da ugotovi dejstvo da sem res zaljubljena v Naill. "Oh moj bog! On je kaj neda. On je. Oh moj bog" " Sara umiri se morala bom oditi ampak te še kaj pokličem tačas pa se umiri. Jasno!" Pritrdila je in poklopila. Počasi sem se odpravila domov.
****************************************************************************************************************
Mnenje (če se le da)
Next???
17. november 2012
Juj *.* Popolna zgodbica :'33 <3
Neext <33
17. november 2012
neeexxxxxtttttt!!!!!!!!!!
ful fajna zgodba
17. november 2012
u72157
u72157
aja sej res tu sm pozabla povedat presegla sem 1100 ogledu
hvala vam za vso podporo in hvala vsem tisti, ki berste
17. november 2012
next
17. november 2012
nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxttttttttttt takoj
18. november 2012
neeeeext
18. november 2012
u109536
u109536
neext
19. november 2012
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani