u200719
u200719
Next
07. januar 2016
Obljubljeno
...

Nick je zaspal v objemu. Jaz pa nisem mogla spati. Bila sem razburjena, jeza inžalostna v enem. Vstala sem iz postelje in previdno odšla v kopalnico. Bila sem v temi, edino luna je svetila skozi okno. Ni bila agresivna svetloba in to sem ljubila. Gledala sem se v ogledalo in si mislila samo, kako sem vse za j*bala. Hotela sem spremeniti nekaj. Bil bi čas. Končala bom šolo in z Nickom odšla proč. Vse kar sem si želela, se bo začelo sedaj. Spomnila sem se na barvo. Odprla sem predal in jo pogledala. Zatisnila sem oči. ˝Naj res storim?˝ sem si tiho šepetala. Odprla sem oči in še enkrat ogledala barvo. ˝Ja.˝sem tiho rekla in raztrgala škatlo. Pred letom ali dvema sem se od tete naučila barvati lase, ker je si je ona zlomila roko. Hotela sem se spomniti kako mi je razlagala in kazala in nekako sem se tudi spomnila. Pripravila sem vsi čopiče in posodvice ter si pripravila barvo. Na hitro sem si zmočila lase in si jih malo obrezala, si oblekla rokavice in počasi vzela čopič. Sprva nisem bila popolnoma prepričana, ampak ko sem začela, je bilo drugače. Počutila sem se, kot da se bo vse končalo dobro. Nekaj časa je poteklo, da sem si vso barvo nanesla na lase. Ko sem končala in si posušila lase, sem bila zadovoljna. Ni bilo več tistih na pol izpranih modrih lasi. Na mesto njih so sedaj dol viseli svezlo sivi lasje, ki so skoraj da potegnili na zelo svetlo baby vijoličasto. Vse sem hitro pospravila in po tiho odšla nazaj v sobo. Nick je ležal čez celotno posteljo zato sem previdno poskušala dvigniti njegovo roko, in se zmuzniti pod njo v topel objem. Počasi sem primila njegovo roko. In zganil se je. ˝Po tebi je!˝ sem si mislila, a Nick se ni zbudil. Na mojo srečo se je skotalil na desno stran postelje in tako sem se lahko mirno ulegla zraven njega. Nekaj časa sem primiru ležala na hrbtu in gledala v strop. Sploh nevem kdaj sem zaspala, ampak imela sem čudovite sanje. Naslednji dan sem se zbudila ob 7.00. Nick je še spal in zato sem se previdno in tiho vstala in odšla v kuhinjo. Čudno je bilo, da je bilo vse tako tih, saj se sicer moja mama zbudi že ob 6.00 tudi če je imela za sabo dolgo noč. Bilo je vse tako čudno. Vse je bilo še tako kot sva z Nickom pustila. Odšla sem pogledati v njeno spalnico. Postelja je bila pospravljena, oblačila so bila v omari in tudi koalnica ni bila mokra kot ponavadi, ko je prišla domov po dolgi noči. Nič mi ni bilo jasno, ampak sem si mislila, da je prav gotovo ostala pri kakšni prijateljici. Odšla sem nazaj v kuhinjo in pripravila da topla kruheka in kavi. Postavila sem vse na pladenj in odnesla v sobo. Nick se je valjal po postelji, kar je pomenilo da je bil buden, a zaspan kot je zmeraj. Pladen sem postavila na mizo in odšla na zaj do postelje ter dregnila Nicka. Nekaj je zamrmral potem pa se z rokami dvignil iz postelje. Pogledal me je z zasanimi očmi in skoraj ga je vrglo iz postelje. Nekako se je zazibal, ampak se je ujel. ˝Kaaj!!??˝ je začel nekako jutranjo zaspano kričat. ˝Kaj kaj?˝ sem ga nekako zbadlijo vprašala čeprav sem vedela, da je mislil moje lase. ˝Kako kaj? Ti si siva!! Kako dolgo a sem spal?˝ bil je razburjen in meni je bilo to smešno. Imel je včasih rez čuden humor ampak bil je lušen, ker je bil tak. ˝Pač sem malenkost spremenila.˝ sem rekla in odšla do mize. Vzela sem krožnika, odšla do postelje in en krožnik pomolila pred njega. Vzel ga je in začel jest. ˝Lepa si.˝ je rekel, se nasmehnil in z prsti šel skozi moje lase. ˝Vidim, da si našla svoj pircing.˝ je rekel in se nasmehnil. ˝Ja, našla sem ga v predalu med uhani in si mislila zakaj ne.˝ Ugriznila sem u kruh. Nick je že zdavnal pojedel in si zato odšel po kavo. Ustavil se je pri mizi in nekako začudeno obstal. Počasi se je zasukal in me čudno, malo prestrašeno pogledal. ˝Kje pa je tvoja mama?˝je vprešal in bil čisto pri miru. ˝Nevem, ni je bilo doma vso noč ne in tudi zjutraj ni prišla. Mogoče je ostala pri kašni prijateljici.˝ sem odgovorla in še ugriznila v zadnji kos. ˝Tega še ni nikoli naredila. No vsaj ne od kar jaz ob vikendih spim tukaj. Kar je že od zmeraj.˝ Pogledal me je. Preplavil me je občutek strahu. Ampak se je spet ulegel, ker poznam svojo mamo. ˝Ah, bomo že videli.˝ je rekel in popil kavo. Mojo kavo mi je prinesel na posteljo in krožnika odnesel in dal na pladenj. Hitro sem popila že mrzlo kavo in tekla v dnevno sobo, ker je zazvonil telefon. Ko sem bila že spodaj sem slišala za mano Nicka, kako počasi je hodil do kuhne. Nasmehnia sem se in vzignila telefon. ˝Haj!˝ sem se oglasila, kot sem bila navajena. Na drugi strani se je oglasil moški glas. Bil je nepoznan in sem se malo prestrašila. ˝Dober dan, je pri telefonu Iden Black?˝ je vprašal moški. ˝Da.˝ sem odgovorila. ˝Prosimo vas, da pridete v bolnišnico.˝ ustavil se je. ˝Seveda, kaj se je zgodilo?˝ sem počasi in bol po tiho odgovorila. ˝Mislim, da veste v katero bolnišnico moate priti. Tam boste vse izvedeli. Nasvidenje. ˝ njegov glas je postal nekako tih na koncu stavka in nato je odložil. Poča si sem odložila telefon in že v nasednjem trenutku, sem bila v avtu in se vozila proti bolnišnici. Solze so mi prihajale v oči, saj sem vedela, da je moški klical pravgotovo zaradi moje mame. Po telefonu mi je Nick poslal spročilo. Med tekom v bolnišnico sem odprla in prebrala: ˝Čakam te pri tebi doma.˝ ko sem prebrala sem po pomoti spustila teefon, na trda tla in razbil se je. Bilo mi je vseeno. Tekla sem naprej in prišla do recepcije. ˝Jane Black! Kje je!!??˝ sem razburjeno vprašala.





07. januar 2016
u201358
u201358
Next
07. januar 2016
u193093
u193093
Next omg boga to je tak, ....
07. januar 2016
nexxt
08. januar 2016
u198831
u198831
Neeeeeeext
14. januar 2016
u200719
u200719
Next
14. januar 2016
par nextov še pleas :*
14. januar 2016
LKM
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext dj napej morm vedit full dobra zgodba nov bralec
14. januar 2016
Next + nova bralka
15. januar 2016
Next
16. januar 2016
bi lah še 2 nexta ? drgače pa bo Next dans al pa jutri
17. januar 2016
Next
17. januar 2016
Next
17. januar 2016
žau pride justi Next ker je res gužva u sql
18. januar 2016
sorry ker ni nexta res pride v petek alo pa mogoče v četrtek zvečer
26. januar 2016
okeej
27. januar 2016
Ženska, ki je bila na recepciji, je z tihim glasom rekla da je v sobi 102.
Hitro sem stekla po hodniku navzdol in gledala kje bi bila ta soba, ampak sem se zgubila. Obtičala sem nekje med dvema hodnikoma in nisem vedela kam. Sesedla sem se na tla ob steno in začela jokati. Sploh se nisem mogla kontrolirati, solze so mi kar same polzele po licu. ˝Je vse v redu?˝ slišala sem nizek moški glas. Neka topla roka me je pobožala po kolenu. Pogledala sem navzgor. Pred mano je stal nek zdravnik, ki ni izgledal star, mogoče okoli 30 let. Gledala sem ga v oči in se nasmehnila. Nekako čudno me je pogledal in sklepala sem, da zaradi mojega čudnega nasmeška, z solzami v očeh in razmazano maskaro. ˝Ja, vse je v redu! Vse razen, da noben jeben človek noče drugemu jebenemu človeku pomagat najti svojo mamo!˝ Hotela sem vstati, a me je vrglo kar nazaj. Nisem imela dovolj moči, da bi sama vstala. Zdravnik mi je podal roko in mi pomagal vstat. Ko sem stala mi sem se očistila od prahu in vsega kar je v bolnišnici. Ko sem pogledala navzgor, pa mi je zdravnik pomolil roko. ˝Sem dr. Jason White.˝ je rekel in se nasmehnil. Njegov nasmeh me je prisilil, da se tudi jaz nasmejim. Kar na en krat pa sem spet začela jokati. Objel me je. Počutila sem se varno, kot prejšnjo noč v Nickovem objemu. ˝Katero sobo pa iščeš?˝ je z čisto mehkim in tihim glasom vprašal. Malo sem počakala, da sem si obrisala solze in se pomirila. ˝Sobo 102.˝ Spustil me je iz objema. Njegov obraz več ni bil nasmejan ampak se je spremenil v nek zaskrbljen, resen izraz. Točno nisem vedela kaj si naj mislim. ˝K-kaj je?˝ sem počasi vprašala z hlipavim glasom. ˝Jane Black. Si njena hčerka?˝ je rekel in mi pogledal v oči. Spustila sem pogled in tiho odgovorila ja. Čez nekaj časa sem ga spet pogledala. ˝Kaj je z njo?˝ čutila sem kako se moje oči spet polnijo z solzami. Kar sem sovražila, saj sem zmeraj želela izgledat močno in nezlomljivo. Jason, me je objel z eno roko okoli rame in začela sva hoditi po hodniku. Veliko krat sem ga vprašala kaj je narobe dokler, da nisem obupala, saj ni odgovoril. Čez 3 minute sva stala pred sobo 102. Z roko sem si obrisala solzo, ki mi je hotela spolzeti po licu. Nato sem prijela kljuko in odprla vrata. ˝Oprosti..˝ je za mano rekel Jason. Pričela sem jokati kot mala deklica, ki ji je umrl kuža ali muca. Slišala sem korake za mano in spet sem bila v Jasonovem objemu. Obrnila sem se in stekla iz sobe. Ves čas sem premišljevala ta prizor, kako vstopim v sobo z upanjem, da vidim svojo nasmejano mamo. Pa žal nič ni popolno v življenju. Žal se moraš znajti tudi v porazu. Jaz nisem zmogla želela sem kričati in razbiti vse kar mi pride na proti. Pritekla sem iz bolnišnice. Sploh nisem vedela kako sem prišla do izhoda. Stekla sem do avta in se usedla vanj. Še bolj sem začela jokati. Prizor, kako sem odprla vata in prišla v svetlo belo sobo z postlano posteljo in prižgano belo svečo ne bom nikoli pozabila. Kakšne občutke pa hočeš imeti? Pomislila sem, kako se lahko sedaj tako jokam ko me mama sploh ni imela rada. Ko nikoli ni mislila name in ni nikoli poskrbela zame, ko me ni nikoli vprašala kako je bil dan in ko se ni nikoli pogovarjala z mano. Iz mili me je predramil klic. Vzela sem telefon in pogledala. Seveda bil je Nick. Oglasila sem se. ˝Hej, kaj se je zgodilo?˝ bila sem tiho. ˝Iden! Kaj se je zgodilo?˝ je razburjeno vprašal. Nekaj časa sem spet bila tiho nato pa sem z hlipavim glasom rekla ˝Takoj p-pridem domov.˝ in prekinila. Obrisala sem si solze iz obraza in se odpeljala domov. Pred stanovanjem me je čakal Nick. Parkirala sem, stekla iz avta in mu padla v objem. ˝Moja ma-ma-mama,... umrla je.˝ Spet sem jokala. Nick me je božal o laseh in čutila sem vlažne solze ki so padle na mojo ramo. Pogledala sem navzgor. Tudi Nick je jokal. ˝Pridi.˝obrisal si je solze in me prijel za roko in skupaj sva odšla v stanovanje. Sedla sva na sedežno in gledala v prazen televizor. Bila sva v popolni tišini. Stanovanje je bilo hladno. A ne po stopinjah, ampak po vsej svetlobi, ki je padala vanj in po vsej žalosti, ki je živelo v njej. ˝Nekaj ti moram povedati..˝ je počasi rekel Nick. ˝Kaj..?˝ sem počasi rekla. ˝T-tvoja mama... Povedala mi je, da je zate napisala neka pisma.˝ je rekel. Pogledala sem ga ˝Kakšna pisma?˝ sem vprašala. Skomignil je in povesil pogled. Vstala sem in ga prijela za roko in skupaj sva odšla v sobo moje mame. Začela sem iskati pisma. ˝Pomagaj.˝sem umirjeno rekla. Nick je gledal po omari. Jaz v predalih ob postelji nisem nič našla zato sem tudi jaz odšla iskati v omaro. Malo sem iskala po predalih, Nick od zgoraj jaz pa bol odspodaj. Potem pa sem pogledala v eno od njenih torbic. Obrnila sem jo, tako da je iz nje padlo polno pisem. Nick se je ustrašil. Nato pa sva oba usedla na tla v omari in začela gledati kaj piše na ovojnicah. Na nekaterih je pisala resnica na nekaterih pa nič. Prijela sem enega z črno ovojnico, saj je izgledalo zanimivo in meni podobno. Na ovojnici je pisala resnica. Zadržala sem dih. Nick pa me je gledal. Počasi sem začela trgati ovojnico in iz nje potegnila siv papir.
29. januar 2016
Next
29. januar 2016
u200719
u200719
Next
29. januar 2016
u201358
u201358
Next
F** ko je to perfect..
29. januar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxtttttttttttttttttttttttttttt
29. januar 2016
Next + ćim hitreje plisss
29. januar 2016
u198831
u198831
Neeeeeeeeext
29. januar 2016
Next
29. januar 2016
LKM
Next
31. januar 2016
še 2 nexta
31. januar 2016
LKM
Next Next full dobr pišeš
02. februar 2016
u144245
u144245
Next
04. februar 2016
u206765
u206765
neext
05. februar 2016
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani