RUŠE SKOZI STOLETJA Ruše ležijo ob vznožju Pohorja, kakih 13 km od Maribora. Kako so se Ruše razvijale in kakšno mesto so jim skozi stoletja utrdili kronisti, naj bo razvidno iz sledečih zapiskov. Iz zgodovinskih virov je znano, da so Ruše kot naselbina obstajale že v keltski in ilirski dobi, torej okoli 400 let p.n.š. O tem nam pričajo bogate izkopanine pod domom Gasilskega društva Ruše. Odkrito je bilo pokopališče iz keltske dobe, v katerem so našli okoli 600 večjih in manjših glinastih posod, kamor so shranjevali pepel pokojnikov. Iz obdobja Rimljanov so bili v gozdu pod kolodvorom izkopani ostanki stare rimske trdnjave in svetišča boga Mitre. Večina teh zgodovinskih najdb se danes nahaja v avstrijskem Gradcu, le nekaj malega hrani tudi mariborski muzej. Pomembnejše zapiske o ruški naselbini pa hrani ruška cerkvena kronika. Okoli l. 905 je bila v središču majhnega ruškega naselja pozidana kapela, ki je po mnogih pozidavah postala cerkev. Iz darilne listine grofov Spanheimov je razvidno, da so le-ti cerkev in velika pripadajoča zemljišča v Rušah in na Smolniku leta 1091 darovali samostanu menihov iz Št. Pavla v Labudski dolini. Ti menihi so tukaj izvajali poleg očetovskega sodstva tudi krvavo sodbo. Obsodba je bila izrečena na Falskem gradu, izvršena pa blizu bivše Kaudekove žage (sedanjega Marlesovega naselja), o čemer pričajo ostanki gričkov, kjer so bile postavljene vislice. Po izvršitvi obsodbe so se rablji okrepčali v bližnji gostilni, ki je še do današnjih dni ohranila domače ime "Pri Gaugenvirtu". Obvezne dajatve Rušanov in Smolničanov samostanu so bile za tisto dobo kar visoke, prvi so jih plačevali v vinu in kmetskih pridelkih, drugi pa v lesu. Zamujanje plačevanja teh dajatev je bilo ostro kaznivo. V drugi polovici 14. stol. so Ruše prišle pod oblast Habsburžanov. Kronika nam pripoveduje, da je cesar Ferdinand III. obiskal Ruše, kjer so ga prebivalci sprejeli v posebnem kulturnem domu Odeum s petjem in glasbo (stavba bivše galerije Rulik v centru Ruš). Tega leta so Ruše postale trg, vendar so morale sprejeti tako težke obveznosti, posebej glede vzdrževanja vojaštva, da so se tej časti kmalu odpovedale in ostale vas vse do danes. Ruše so pogosto okušale turške napade, posebno hude Sulejmanove osvajalne vojne. Da bi se prebivalci vsaj nekoliko zaščitili pred divjanjem turške drhali, so na pobudo takratnega ruškega župnika Lichtensteina zgradili ob cerkvi močan obrambni stolp, v Klužah pod Falsko pečino pa so združeni Rušani in Smolničani zgradili obrambni zid (turški zid), katerega ostanki so vidni še danes.

O meni

  • moški
  • 44 let , nekje v sloveniji
  • 17.04.1979

Interesi

  • glasbahrvaška slovenska
  • hobijiHoja v naravo gobarjenje

Še več

  • hrananisem izberčen
  • barvačrna
  • živalipes .mačka
  • ne maramNe maram kreganja varanja in zahrbnih ljudi
  • ime šoleobiskoval sem osnovno šolo v rušah
  • naj prijatelj tukajsrčnadama

Komentarji (9)





VSE NAJBOLJŠE















klik