Forum
No ja to je nekako upanje umre zadnje 2 no ja to je bolj domišljiska zgodba, no zatekla sem se k svoji domišljiji in vam predstavljam VIŠAVSKO SONCE, je dogajanje v srednjem veku in predvsem še ena nova zgodbca za vas dragi bralci,hvala za vse,ki še vedno sledite mojim zgodbam.
1.Del





»Mir v tem delu Višavja mi pomeni vse, a res ne vem kako bi lahko okrepili naše zavezništvo?!« je nemočno skomignil Rourke z rameni in z rahlim treskom odložil svoj vrček na pol popitega piva na masivno mizo.
»Samo ena stvar je, ki nam lahko pomaga.« je resno odgovoril Alec in pri tem ni odmaknil svojih sivih oči z leto dni mlajšega, trideset letnega prijatelja Rourka, poglavarja mogočnega klana Kirslanga.
Ta ga je le vprašujoče pogledal. Alec se je nasmehnil: »Enostavno je. Daj mi svojo sestro za ženo.« Rourke ga je žalostno pogledal: »Res mi je žal, a to ni mogoče.«
Alec ga je prestrelil z očmi, besno udaril s pestjo po mizi, da so vrčki poskočili in zarohnel: »Kaj sem preslab ženin za vaš klan?« Vsi bojevniki za mizo so se napeto zravnali, s prsti na ročajih svojih mečev in v pripravljenosti gledali vsak svojega poglavarja ter s kotički oči počivali na nasprotnikih. V veliki dvorani je zavladala smrtna tišina in groba napetost, ki bi jo lahko rezali z nožem. Čeprav je bila pomlad je v kaminu gorel ogenj, saj so jutra še vedno bila dokaj hladna. Tišino je prekinil zvok prasketanja ognja, ki se je okrepil, ko je ogenj prepolovil eno od polen. Zdaj se je Rourke nemočno naslonil naprej na mizo in se zazrl prijatelju v oči: »Nehaj Alec, prav dobro veš, da si edini, ki bi mu zaupal sestro, a ona ni primerna ženska, da bi bila čigava koli žena. Prekleto, ne mršči se toliko in poglej razumno na vso zadevo.« Pomolčal je, potem pa tiho nadaljeval: »Kot poglavar Dordorfov potrebuješ položaju primerno ženo.«
»Seveda potrebujem primerno ženo in mislim, da bo tvoja sestra čisto prava.« je malenkostno bolj mirno odvrnil gostitelju ter svojim možem nakazal naj se umirijo in sprostijo.
»Prosim te Alec,« je začel Rourke, a ga je prijatelj prekinil.

»Daj pomisli malo Rourke, svojo sestro sem dal Kirklandovemu poglavarju in s tem ustvaril trdno zavezništvo, če vzamem tvojo sestro bom na ta način združil tri močne klane in Dundarji ter Dunbeji, ki se po moči ne morejo meriti z nami se bodo uklonili in postali naši zavezniki. Lep del Višavja bo tako zaživel v miru. In šele, ko bo tukaj pravi mir ti bo McDonalde dal svojo hčer Arabello, katero si želiš za ženo.« je umirjeno povedal Alec in se naslonil nazaj v svoj stol, ter noge stegnil naprej z izrazom na obrazu, kot bi bila stvar zanj že odločena.

»Razumi že Alec,« ni odnehal Rourke, »moja sestra ni primerna, da bi postala tvoja žena in konec debate.«
Alec je zavzdihnil in potrpežljivo pogledal prijatelja: »Slišal sem, da je pred leti imela nesrečo in da si je poškodovala glavo ter, da z njo ni nič hudo ali psihično narobe. Bojevniki smo in smo navajeni na brazgotine, zato mi ne bo težko spregledati tako stvar. Priznam, da si želim, da bi mi rodila naslednika in če se ne motim jih ima dvaindvajset ali triindvajset in za kaj takega še ni prestara. Konec koncev, ta zakon bi prinesel kar nekaj pozitivnih stvari in veš, da mora poglavar včasih tudi kaj žrtvovati za svoje ljudi. Kakor koli že, obljubim ti, da bom lepo, dobro in pravično skrbel za njo.«





Rourke se je presedel na svojem stolu in s pogledom poraženca gledal v Aleca. »Rendal, pojdi po mojo sestro, naj pride v moje prostore z njo se moram pomeniti na samem.« je zaukazal enemu od svojih bojevnikov, ki so se pridružili sestanku dveh klanov. Ko je bojevnik odhitel skozi vrata se je obrnil k Alecu: »Pridi, greva počakat mojo sestro, ko jo boš videl in slišal, se boš odločil ali si jo želiš za ženo ali ne in če si jo boš še vedno želel, je tvoja.«
V tišini sta dva visoka in mogočna bojevnika, odeta vsak v svoj pisani plet značilen za klan kateremu sta poveljevala, odkorakala iz dvorane proti bližnjim poglavarjevim osebnim prostorom. Rourke je Alecu pokazal na svojo mogočno posteljo v kotu prostrane sobe: »Sedi tja in opazuj, ne reci ničesar in prosim bodi neopazen.« sam pa se je odpravil proti trem stolom, ki so v polkrogu stali pred kaminom. Stol, ki je stal v sredini je premaknil za en meter v stran in se počasi usedel v svoj priljubljen stol, za čigavim hrbtom je na steni visela njegova zbirka orožja. Nista še dobro sedla, ko je potrkalo po vratih in v sobo je vstopila brhka mladenka. Alecu je vzelo sapo. Čeprav se je Rourke ponašal s skladno, visoko postavo in za moškega lepimi potezami obraza na katerem so gospodovale velike zelene oči, katere je občasno prekril pramen skodranih rjavih neukročenih las, ni pričakoval take lepote od njegove sestre. In ta mlada ženska je bila resnično prava lepotica.
Next?
Kako se vam zdi nova zgodba?
Vam je všeč nov način pisanja?
P.S : Prvič sem dala veliko besedila ravno zaradi tega da izveste če je zgodba za vas nekateri nexti bodo zelo kratki drugi pa daljši

NEXT?

A vam je všeč


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

14. marec 2015
next
14. marec 2015
u181346
u181346
neeeeeeeeeext
ja super je
14. marec 2015
2.Del






Dolgi skodrani rdeči lasje so ji prosto padali čez ramena in hrbet. Njene zelene oči so takoj ujele brata, ki je takoj vstal in tiho rekel »Kathlen,« in ustnice so se ji razpotegnile v nežen nasmeh, ko se mu je nalahno priklonila in ga radostno pozdravila. Bogato izvezena zlata obleka je poudarila njeno visoko in vitko postavo, ter se napela na lepo in poželjivo zaobljenih delih, ki so pričali, da je že odrasla ženska. Tudi plet, ki je imela ovit okoli telesa ni mogel skriti njenih čari. Melodičen glas je spregovoril: »Poslal si pome.« in Alecu so mravljinci ugodja spolzeli po hrbtenici. Od presenečenja nad njeno lepoto in milino je pozabil trenutno jezo nad Rourkom, da je le ta pomislil, da dekle ni primerno za njegovo ženo.
Hitro se je zbral od prvega presenečenja in je pozorno opazoval, tako kot mu je bilo naročeno. Za Kathleninim hrbtom samo pol koraka stran je stal starejši bojevnik. Še preden je uspel pozdraviti svojega poglavarja in opaziti skritega opazovalca mu je Rourke pokazal naj ju pusti same, saj se mora s sestro pomeniti na samem. Vojščak je pokimal, se vljudno priklonil in odkorakal ven, Rourke pa je pristopil k sestri in jo previdno prijel za komolec ter se napotil proti kaminu in proti mestu, kjer je do pred kratkim stal sredinski stol. »Oprosti draga, samo še nekaj naročim.« je hitro rekel in spustil sestrino roko ter urno odkorakal proti vratom. »Ti kar sedi.« je še rekel preko ramena in zunaj nekaj zašepetal stražarju.
Kathlen je s trdnim korakom stopala naprej in tam kjer je stal stol se je ustavila in začela tipati. Toda prostor je bil prazen. Nemočno je obstala, roke je sklenila kot v molitvi in čakala. Odstrto okno je metalo dovolj svetlobe, da si jo je Alec lahko dodobra ogledal. Stala je tam in na trenutke se mu je zazdelo, da je tako zmedena in prestrašena. Vsekakor razen njene lepote ni opazil ničesar, kar bi lahko bila posledica nesreče. Rourke se je takoj vrnil, s pogledom je ošinil Aleca in se na videz brezbrižno posvetil sestri: »Zakaj stojiš, je kaj narobe?«
»Ali je nekdo premikal moj stol?« mu je vrnila z vprašanjem in Alec je lahko čutil živčnost v njenem glasu.
»Ne, saj veš da se vsi trudijo, da bi zaradi tebe vse bilo vedno na istem mestu. Toda priznam, zdaj ko te gledam, res je tvoj stol nekam premaknjen v levo. Najverjetneje ga je premaknila stara Bevis, ko je čistila kamin in ga kasneje ni pravilno vrnila.« Lenobno je ponovno prijel sestro za komolec: »Stopi korak nazaj, da prinesem tvoj stol na njegovo mesto.« je rekel in jo povlekel malo nazaj ter jo pri tem nekoliko bolj obrnil proti Alecu, potem pa spet prijel stol in ga vrnil na njegovo mesto, nato pa je sestri pomagal sesti. Tudi Alec je lahko opazil trdo držo njenega telesa. »Prosim Kathlen ne obremenjuj se več, naročil bom naj bodo drugič previdni.«

Next?

Kako se vam zdi zgodba po 2 delu?
Oprostite k je blu mau
naslednjič bo več !!!
14. marec 2015
u183712
u183712
next + dobra zgodba
14. marec 2015
3.Del






»Kako naj se ne obremenjujem? V lastnem domu nisem bila prepričana kje sem. Nisem vedela ali je nekdo premaknil stol ali sem jaz izgubila orientacijo. Si vedel, da je od vrat do mojega stola točno toliko korakov kot od vrat do stene s tvojim orožjem, lahko bi stala pred steno in če bi stegnila roko, bi lahko kak kos padel dol?!« je privrelo iz nje kot iz vulkana, potem pa je globoko vdihnila in bolj umirjeno rekla, »oprosti, ustrašila sem se. Prosim pozabi na tole in mi raje povej, kaj te tako razjeda ter o čem si se hotel pogovoriti.«

»No, nič me ne razjeda.« je začel Rourke, da bi pridobil na času saj ni vedel kako naj ji pove, da jo je obljubil Alecu za ženo. Videl je Alecov obraz in njegovo presenečenje, ko jo je zagledal vstopiti in vedel je, da prijatelja z ničemer ne bo mogel odvrniti od te poroke. Konec koncev je tudi sam bil moški, ki je cenil žensko lepoto in zavedal se je, da je njegova sestra prava lepotica, a kaj ko je bila popolnoma slepa. Njegovo sanjarjenje je prekinil sestrin glas: »Seveda te nekaj razjeda Rourke, saj stojiš naslonjen na polico nad kaminom tako živčen kot bi bili vsi problemi tega sveta na tvojih plečih.« Tej iskrenosti se je moral nasmehniti, že res, da ga sestra ni videla, a je bila zelo dober poslušalec in je nemalokrat prav dobro lahko ocenila razpoloženje tistega s katerim se je pogovarjala. »Verjetno si slišala, da imamo obiskovalce?« je nerodno začel.
»Ja, predstavniki Dordorfov so na obisku in če se ne motim je z njimi tudi tvoj prijatelj in poglavar klana Alec Dordorf. Predvidevam, da je beseda tekla o premirju in zavezništvu v tem delu Višavja, upam, da ste našli pravo rešitev.« je pokroviteljsko povedala in Alec je dobil občutek, da je to poželjivo bitje ne glede na njen vid oziroma pomanjkanje le tega nadvse dobro seznanjeno s situacijo, za povrh vsega pa je še slutil, da je inteligentna oseba. Konec koncev, ne da bi vedela za kaj se gre, je poskušala sprostiti nervoznega brata.
»Ja, našli smo rešitev, ki mi sicer ni najbolj všeč, je pa edina.« je počasi začel pogovor Rourke medtem, ko mu je žalost hromila obraz. Ni se drznil pogledati proti Alecu.
»Rourke, dobro veš, da si vsi želimo mir in da je za tak cilj potrebno plačati primerno ceno. Poglavar si in vse težke odločitve so prepuščene samo tebi, nikoli ne bo za vse prav, zato moraš gledati, da bo večini dobro.« je rekla nežno. Vdanost bratu in neomejeno zaupanje je velo iz vsake njene besede. »Tokrat je cena zelo visoka.« je skoraj zašepetal Rourke.
Oba sta nekaj časa molčala. Kathlen je vedela, da ne sme priganjati brata, da ji pove stvari, ki se po navadi niso tikale ženskih predstavnic klana in on ni vedel kako naj ji sesuje svet. Globoko je vdihnil in odločno začel: »Kot sem ti povedal, rešitev je samo ena.« pogledal je proti Alecu v lažnem upanju, da se bo le ta premislil o poroki in ko mu je ta samo prikimal naj nadaljuje je povedal naprej. »Z Alecom sva se strinjala, da se moraš poročiti z njim in tako združiti naš klan z njimi in preko Alecove sestre s Kirklandi.«
Tako pa je izustil, močneje je stisnil rob police na kateri mu je počivala roka in napeto čakal sestrin odziv. Tudi Alec jo je opazoval in čeprav je samo delno videl njen profil mu ni ušel šok, ki je preletel njen obraz. Globoko je vdihnila in s tresočim glasom odgovorila: »Ljubi bog, ne morem postati poglavarjeva žena. Rourke dobro veš, da ne morem postati žena komer koli, kaj šele nekemu tujcu, ki je za povrh še poglavar. Take cene za mir enostavno nisem sposobna plačati.«
Next?
A dam drugič več slik ali je vredu tko ko je?
14. marec 2015
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg