Forum
u208800
u208800
Hotla sm ucer ze nextat amoak sm mela slb dan tkoda ja.. upam da se usi zavedano da je Ash uceri dopouniu 22 let! Oh god. Cs gre tok hitr!! Prehitr!!
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~






|FF Dylan O'Brien|KILLER|part 5|

Sedla sem v njegov avto in poskušala ne-misliti na objem.
Ne morem verjeti kaj vse mi dela. Że odkar sem ga prvič srečala, se nekaj plete med nama. Vsi njegovi pogledi mi kar naprej mešajo glavo.

Preden bi uspela pomisliti na še kaj drugega, sem se osredotočila na vožnjo.
"Kam že greva?" sem vprašala, ko sva se vozila po strmi poti.
"Vallent je našel fanta, kateremu priprada odtis v kokainu. Je od Felixa Deadha. Še ime pove da je zloben."
Odsotno sem mu prikimala. Nekako mu moram podtakniti umor.

Ustavila sva se pred veliko hišo. "Prideš?" me je še enkrat poklical Dylan. Nasmehnila in malo zardela.
"Veš, vseč mi je ko zardiš. Poudari ti oči." se je nasmehnil in mi odpru vrata od avta. Stopila sem ven in prijela njegovo roko.
Vse je izgledalo kot v filmu. Zakaj vedno dela tako romantiko?
Vstala sem in pristala sem nevarno blizu.
"Veš, nekaj je kar sem si vedno želel narediti." mi je že skoraj zašepetal in z roko pobožal moje lice ter jo pustil na bradi.
"A res? Kaj pa?" sem mu rekla izzivalno.

Lahko samo čakam da bo nekaj prekinilo ta popolen trenutek. Vedno nekaj pride vmes. Vedno!

"To!" je glasno zašepetal in se mi počasi prebliževal. Zadržala sem dih zaradi adrenalina. Samo še malo.
Odmaknjena sva bila samo še pol milimetra ko se je zaslišalo kot da bi nekaj treščilo v avto.
Strel.
Oba sva trznila in se odmaknila.
"Potem bova nadeljevala kjer sva končala.
Sedaj pa v kritje!"
Je zakričal in me potisnil za avto, da bi bila oba na varnem. Iz hrbta je povlekel pištolo, kaliber 28' (kar je zelo dobra izbira) in se postavil v napad.
Medtem ko je on naju branil sem jaz zatreskano gledala vanj.
Občudovala se njegove poteze na obrazu, prijazne oči in kako so se mu ustnice našopirile ko se je osredotočil.

Pogledal me je in se mi nasmehnil. Verjetno me je videl kako sen strmela vanj, in sedaj misli da sem čudakinja.
Zardela sem in se mu nasmehnila nazaj.
Nato pa me je spet preplavil strah, ko se je spet zaslišal pok pištole.
08. julij 2016
Nextttt
08. julij 2016
Next
08. julij 2016
u193768
u193768
Neeeext iiii kok kjut!
08. julij 2016
Next
09. julij 2016
u143259
u143259
neeeeeeeeeeext
09. julij 2016
Next
09. julij 2016
Next
10. julij 2016
Next
10. julij 2016
Next
10. julij 2016
Next
10. julij 2016
Next
27. julij 2016
u208800
u208800





|FF Dylan O'Brien|KILLER|part 6|
Zaslišalo se je krik, in Dyan je nehal strelati. Dvignil se je, se malo razgledal naokoli in ko je bil zrak čist mi je pokazal naj mu sledim.
Previdno sva stopila v hišo in se razgledovala. Dylan je še vedno imel pripravljeno pištolo za napad. Po kratkem razgledu sva ugotovila da je hiša prazna. Zaklel je in udaril v steno.

Kako se je to zgodilo? Še sama sem na lastna ušesa slišala kako je tisti fant zakričal. Poskušala sem ga pomiriti tako da sem ga malo poplazila po rami, in ko so se mu mišice umirile, sem videla da je delovalo. Nasmehnila sem se dejstvu. Všeč mu je moj dotik.

Vseeno sem se ozrla malo naokoli, ko sva se odpravljala. Skoraj nemogoče je, da bi zbežal nekdo z strelom v telesu. Mojo pozornost je pridobila stara vrata naspreti vhoda. Namrčila sem se, ko sem zaslišala neko škripanje. Malo sem podvomila, da se mi je to samo zdelo.
"Kaj pa je? " je opazil moj pogled. Vedno vse opazi..
Svojo pozornost sem spet preusmerila na vrata, preden bi uspela misliti na še kaj drugega.
"Samo malo. " sem zajambrala, še sama neprepričana da sem to rekla na glas. Približala sem se vratom in jih na stežaj odprla. Med tem so glasno zaškripala, kar je prevzelo mojo polovično pozornost. Drugo pozornost je dobil fant, ki je skočil ven. Oziroma name. Moji morilski refleksi so mili pripravljeni. Takoj sem ga boksnila v nos. Pri tem se je zaslišalo kako se je zloila kost, tako da ga ima po vsej verjetnosti zlomljenega. Za konec sem dodala še brco v 'tisti del'.
Sama sebi sem se nasmehnila, ko je obležal na tleh.
"uau. Samo.. Uau. " se mi je približal Dylan. Svojo roko je položil na mojo ramo, kar mi je povzročilo metuljčke. Telefon, ki ga je imel v roki, mi je 'povedal' da je že policija obveščena in da bo kmalu prišla.
"Dobra brca, kolegica. " se je nasmehnil. Že ob njegovem nasmehu sem se stopila. Kaj je z mano?!
Dodaj mu pohvalo! Pohvali ga! "Dobri strel.. Gospod" Gospod? Kje za vraga sem to pobrala? Sranje. Sedaj gotovo misli da sem čudakinja!
"Kadar koli , moja gospa" z nevidnim klobukom je prikimal. Zahihitala sem se. Nisem preslišala besede 'moja'.naravnost popoven je! Zakaj mora izgledati tako prikupno? In zakaj se pogovarjam sama z sabo?

Čez minuto so prišle okrepitve in odpeljale Felixa na zasliševanje.
Ko so odpeljale, sva tam ostala samo še jaz in on.
Ko sva se ostavila pri avtomobilu se je zazru vame, in jaz sem gledala vanj. "Torej.. Kje sva končala preden naju je zamotil tisti fant" spomnila sem se na skorajšnji poljub, kar mi je spet prineslo metuljčke v trebuh "ta prekleti fant" sem nazadnje pripomnila.

"Mislim da tukaj" sklonil se je in se mi približal. Tudi jaz sem se mu približala. Med nama je bil le še centimeter, in skoraj sva se že dotikala z ustnicami. Prekinil naju je zvonec mojega telefona. Pogledala sem na številk. To je številka od mojega šefa. Od mojega drugega šefa.
27. julij 2016
Next
27. julij 2016
Next
27. julij 2016
Next
27. julij 2016
Next+nova bralka
28. julij 2016
Next
28. julij 2016
u208800
u208800





|FF Dylan O'Brien|KILLER|part 7|

Umaknila sem se za hišo in postila Dylana z zmedenim obrazom. Preklela sem Šefa da sem sprejela to grozno službo. 'Toda potem bi ti sin umru.' so me spomnili možgani na resnico. Zavzdihnila sem in se oglasila.
"Ali si opravila? " njegov globok glas se je slišal skozi telefon kot da bi bil pošast. Pritrdila sem in Šef je nadaljeval.

"Neslednja žrtev. New York City, cest Stratford Rd, hiša 115a. Žrtev je Will Grendon. Časa imaš do petka. " prikimala sem, čeprav me ni videl in naslednjo sekundo je prekinil. Telefon sem pospravila nazaj v zadnji žep ter se napotila nazaj h avtu. Že od daleč sta se najina pogleda srečala in prečinila me je prijetna, topla elektrika. Taka, ki me prešine vsakič ko ga vidim.

Ugriznila sem se v ustnico, ko sem bila čisto blizu. Videla kako se je živčno popraskal po vratu. Nekaj je imel za bregom. Prijel me je za roko in me bolj približal sebi. Živčno sem se nasmehnila in upala, da se bo zgodilo to, kar bi se lahko zgodilo le v sanjah. Nekaj, kar si želim že zelo dolgo.
Začutila sem njegovo roko na mojem boku, kako me je približala še bolj, tako da sta se najini telesi prilegali.njegov pogled ni bil več na mojih očeh, ampak na ustnicah. Še enkrat sem dala spodnjo ustnico med zobe in tudi svoj pogled pomaknila na njegove ustnice. Torej se bo to res zgodilo?
Zastal mi je dih, ko sta najini glavi bili oddaljeni le še za decimeter. Centimeter. Vse se je zdelo kot v res počasnem posnetku. Po vsej verjetnosti ni minila niti minuta, toda meni se je zdela kot ura.

Ko sva bila oddaljena le še za pol milimetra sem se odločila narediti usoden korak. Povzdignila sem se na prste in združila najini ustnici. Zdel se je pripravljen saj sem začutila njegovo drugo roko na mojem licu, ki me je nežno še bolj približal. Njegov jezik je prosil za vstop in v trenutku sem odprla ustnice, tako da je njegov jezik vstopil in se spojil z mojim. Zastokala sem v njegove ustnice od užitka. Še bolj je poglobil poljub in zastokal.
Če bi lahko izbrala kateri koli trenutek do konca sveta, bi izbrala tega. Njegove sladke, nežne a vseeno grobe ustnice so me čisto omamile.

Seveda je moralo nekaj prekiniti to romantiko med nama. Telefon je začel zvoniti. Samo da ne tokrat moj. Bil je njegov.
Hotela sem se odmakniti, da bi se lahko javil, čeprav se nisem hotela. Ni mi pustil. Še vedno me je držal pod njegovim urokom. "Prenehal bo. " in res je telefon nehal zvoniti. Nasmehnila sem se in še enkrat zastokala.
Telefon je spet začel zvoniti. Tokrat sem se odmaknila, čeprav le z težavo. Opazila sem da sem roke imela okoli njegovega vratu in jih v trenutku odmaknila in se popolnoma v rdečici prijela za spodnjo ustnico. Še vedno sem čutila njegov poljub.
Nisem opazila da je Dylan že končal z klicem. "Z tistim bova nadeljevala potem. Sedaj pa morava iti zaslišati osumljenca. " vem, da je mislim z 'tistim' poljub in nasmehnila sem se mislil, da je tudi on užival toliko kot jaz.

"Oh, skoraj bi pozabila. Ali me lahko odložiš doma? Nekaj.. Moram opraviti" malo me je zaskrbelo, da sem rekla preveč.
Dylan je prikimal, in hvaležna sem mu, da me ni zasliševal.
08. avgust 2016
Neext
08. avgust 2016
Neeeeext
08. avgust 2016
Next
08. avgust 2016
Next
09. avgust 2016
Next
09. avgust 2016
u208800
u208800





Doma sem brez oklepanja sedla v svoj avto. Jack je sedaj v šoli in doma ni nikogar. Tako da mi ni treba skrbeti da bi me kdo videl.

V avtu sem si nataknila rokavice na roke in dala sončna očala na nos. Zavila sem iz dvorišča in zapeljala na cesto. Vem, da moram nalogo opraviti v petek, kar je šele čez par dni, toda iz izkušenj vem, da je bolje, da vse opravimo hitreje.

Zavila sem na njegovo ulico in iskala njegovo poštno številko. Ko sem jo končno našla, sem videla avte pred njegovo hišo in si v trenutku zaželela, da ne bi prišla. Potočila sem svoje obžalovanje na strah in si v črni klobuk skrila lase. Zajela sem zrak in si nadela plašč, v katerem sta bili skriti dve pištoli.
Potrkala sem na vrata in počakala, da je nekdo odpru. Zagledala sem se v majhnega fanta, približno Jackovih let. Potrudila sem se da sem ignorirala to dejstvo. V sekundo sem v črnimi rokavicami zakrila fantova usta, da ne bi mogel kričati. Vstopila sem in zaprla vrata za sabo.

''Benyi, kdo je?'' sem zaslišala oddaljeni glas, ki se je vedno bolj približeval. Pred mano se je prikazala starejša gospa. Z prosto roko sem vzela pištolo z žepa in ustrelila vanjo v prsi. Zakričala je, in bila v trenutku mrtva. ''Mami? Kaj se dogaja?'' je prišla za njo še ženska srednjih let. Ko jo je zagledala na tleh in mene z pištolo, in z fantom v rokah ji je zastal dih. Toda še preden bi uspela zakričati sem jo ustrelila v trebuh. Padla je na kolena in se prijela za usodno rano. Iz ust ji ježe tekla kri katere je bilo vedno več. Njeno mrtvo telo je padlo na tla. Zaprla sem oči za trenutek, in upala, da nima nobenega obiska več.
Začutila sem ugriz v prst, in pogledala dol. Ta prekleti otrok me je ugriznil!

Od bolečine sem zakričala in odmaknila roko. Fant je stekel in se skril nekje za vratmi.
Vzela sem še drugo pištolo v roke, in sledila fantu, in prišla v veliko dnevno sobo. Ustrelila sem v starejšega moža, verjetno mož od tiste stare mrtve gospe, na hodniku. Zadela sem ga v vrat in v trenutku je bil mrtev.
Naslednji je bila še ena punca, z rdečimi lasmi. Bila je odrasla, in jokala je kot dež. Kričanje ni manjkalo. Tudi njo sem ustrelila.
Zadnji je prišel na vrtno fant, po imenu Will. Po licih so mu tekle solze in trdno je objemal 2 fanta ob sebi. ''Prosim! Pusti fanta pri miru! Nedolžna sta! Prosim!'' še mene je zahotelo, da bi mu ustregla toda nisem mogla tvegati. Ustrelila sem odraslega, kateri je hladno padel po tleh. Naslednja sta bila fanta, z rdečimi očmi. Kričala sta na ves glas, toda od strahu se nista mogla premikati.

Z dvema metkoma sem ju ustrelila v glavi, na sredini čela. Zaprla sem oči in takoj izginila ven, in zaprla vrata. Sklonila sem glavo, za vsak slučaj če kdo kaj vidi in izginila v avtu. Zaženila sem avto in se odpeljala po cesti.

Z vso močjo sem zaluščala klobuk na zanje sedeže in sončna očala za tla. Po vsej verjetnosti so se zlomila. Toda ne bolj kot moja duša.
Šele ko sem se ozrla v ogledalo, sem videla da sem jokala.

To je prvič in zadnjič da sem ubila celo družino.
17. avgust 2016
nextttt
17. avgust 2016
Next
17. avgust 2016
Next
17. avgust 2016
u193768
u193768
Next
17. avgust 2016
Next
17. avgust 2016
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg