Forum
u26679
u26679
Topel pesek in sinje modro morje... galebi mi letajo nad glavo, ribe mi plavajo med nogami. Kako ljubim vse to! Morje in peščena obala... lahko bi umrla tukaj! »Lisa!....Lisa, kje hodiš?! Gremo!« sem zaslišala mamin glas... ja tako je, ime mi je Lisa in sem do tega dne živela ob morju. Pred dvema letoma mi je umrl oče in mama se je odločila da se bova preselili. Dve leti je iskala kraj, ki je ne bi spominjal na očeta, torej kraj kjer ni morja, vročine, galebov, rib in vsega kar imam tako zelo rada! »Lisa!« je še bolj naglas zavpila mama »pa saj že grem!« sem zaklicala nazaj in brcnila v pesek na dnu morja. Naj vam povem še kaj več o meni: prijatelje sem izgubila po smrti mojega očeta in to samo zato, ker po njegovi smrti nisem bila več tako bogata! Šlo nama je zmeraj slabše in tudi prijateljev sem imela zmeraj manj! No, pa koga briga... ne rabim prijateljev, ki jim je mar samo za denar. Lahko bi imela mlajšega brata, vendar se je rodil mrtev... mama je to smrt že prebolela, saj se je zgodilo pred desetimi leti. Torej sem edinka brez prijateljev in očeta, stara pa sem skoraj 14 let. Vzpela sem se po kamniti potki, ki je vodila do maminega avta in se vsedla na zadnji sedež... »no pa pojdiva.« je rekla mama in speljala...
06. september 2010
u26679
u26679



Lisa
06. september 2010
u26679
u26679



Lisina mama
06. september 2010
u26679
u26679



najina prejšnja hiša
06. september 2010
u26679
u26679
zgodba ne bo preveč ljubezenska, bo mal domišljiska...
berte pa kumentirite (prosim)
06. september 2010
u26679
u26679
»mi boš zdaj povedala kam greva?« sem vprašala. »presenečenje.« je odgovorila mama in se nasmehnila. Noče mi povedati kam greva in to me že močno živcira. Z mamo se od očetove smrti ne razumeva najbolje, vendar obe poskušava biti čimbolj prijazni ena do druge... čez dve uri sva prispeli do hotela. »menda ne bova prespali tukaj?« sem vprašala »morava. Noči se in v temi ne mislim voziti.« je odločno rekla mama in se odpravila v hotel. Zavzdihnila sem in izstopila iz avta »kot, da ne more voziti v temi. Saj ima luči... je mogoče slepa?« sem govorila sama zase »slišim te.« se je oglasila mama. Zavila sem z očmi in še sama odhitela v hotel (če se je tej stavbi sploh lahko reklo hotel...). mama se je prepirala z moškim, ki je sedel za pultom. Na koncu je razočarano stopila k meni »gospod pravi, da imajo prosti samo še dve postelji.« mi je rekla »In kaj je s tem narobe?« sem zdolgočaseno vprašala »ti postelji nista v isti sobi... ti boš morala spati v eno sobo jaz pa v drugo.« mi je razložila »in kaj je s tem narobe?« sem ponovila vprašanje »v najinih soba so še drugi gostje...« je tiho rekla mama in priprla oči. »o ne, ni govora!« sem rekla in odhitela ven, do najinega avta. »Lisa, saj ni tako hudo...« je klicala mama. » ni hudo? Naj bom v sobi z neznanci, ki me lahko ugrabijo ali mi kaj naredijo? Pa saj si zmešana!« sem se zadrla in skočila v avto. »prav, kakor hočeš! Jaz grem v hotel, ti pa spi v avtu!« mi je odgovorila. Preden je odšla sem jo zaslišala reči »razvajenka.«. seveda, zdaj sem pa razvajenka! Na zadnjem sedežu sem si postlala odejo, nato pa zaspala...
06. september 2010
u26679
u26679
Zbudila sem se okoli šestih zjutraj. še zmeraj je bila neke vrste noč... če bi se danes zbudila v najini stari hiši, bi zdaj že videla sonce! Bila sem jezna, razdražljiva, razočarana in žalostna. Ko sem izstopila iz avta sem pazila, da sem levo nogo prvo postavila na tla... odšla sem v hotel in se vsedla na klop pri vratih. V roke sem vzela mobitel in poklicala mamo: »zakaj me kličeš tako zgodaj?« se je zaspano oglasila mama »ker sem že budna in hočem, da prideš dol! Morava iti naprej!« sem neučakano rekla »kaj si tako tečna? Si vstala z levo nogo?« se je pošalila mama »Ja in to zanalašč!« sem ji resno odgovorila in prekinila. Čez nekaj minut je mama končno prišla k meni. Mimo mene je šla, kot bi bila nevidna »reče se dobro jutro.« sem jo začela izzivati »ti si me klicala prva.« je rekla in se vsedla v avto. Spet sem zavila z očmi in se tudi sama vsedla. Vozili sva se po avtocesti, zato sva do cilja prišli zelo hitro. Pred mano je stala še kar lepa hiša... »kje sva?« sem vprašala ko sem stopila ven »sva pri najini novi hiši v Lonestiku.« mi je odgovorila mama. » Lonestik? Kakšno ime je pa to?« sem se vprašala v glavi. Z mamo sva prtljago znosili v pritličje hiše. Razgledala sem se po sobah in na koncu skoraj navdušeno rekla »hiša je še kar vredu«. Mama se je nasmehnila in začela pospravljati. »lahko se greš razgledat ven.« mi je predlagala. »vredu...« sem se strinjala in zapustila hišo...
06. september 2010
u26679
u26679



najina nova hiša
06. september 2010
u24232
u24232
NEXT
06. september 2010
next.col story..se mi zdi,,,da bo zakon ker ie liubezenskih že preueč!!!!čeprau tud iaz pišm eno tako!!!!!
06. september 2010
u26679
u26679
se bom potrudla da bo čim bolša...
06. september 2010
u26679
u26679
Okoli hiše je stalo nekaj dreves, okolico je sestavljal gozd in... nekaj sem zaslišala (nekakšno šumenje...) je to voda? Sem razmišljala. Začela sem teči v smeri šumenja. Tekla sem dokler pred sabo nisem zagledala prečudovitega slapu. »Uau!« sem vzkliknila in strmela v to čudo lepote. »pojdi stran!« se je nekaj zaslišalo. »je kdo tu?« sem prestrašeno vprašala »pojdi stran! Ta kraj je preklet! Pojdi stran od slapu!« je glasneje govorilo. »kdo si in kaj hočeš« sem nekoliko pogumneje vprašala. Grm se je stresel in iz drevesa je padlo ptičje gnezdo... nekdo je vrgel kamen v slap, tako da je glasno pljusknilo. Zakričala sem in tekla domov. »ljubica, kaj pa je?« me je vprašala mama. »pusti me na miru!« sem brezglavo zavpila in odšla v sobo, ki naj bi bila moja. Ko sem odprla vrata sem ostrmela. Soba je bila tako čudovita! Kakorkoli, zdaj je nisem imela časa občudovati. Kaj se je ravnokar zgodilo pri slapu? »če ni to noro.« sem si rekla. »ljubica, pripravi si torbo saj greš jutri v šolo.« je zaklicala mama. »šola? Jutri?« sem panično rekla in se sesedla na posteljo. »ravnateljica pravi, da lahko uporabljaš učbenike in zvezke, ki si jih imela v prejšnji šoli.« je dodala mama. »o jej...« sem zavzdihnila in si res pripravila torbo. »temprej, tembolje.« sem se na koncu odločila. Čisto sem pozabila na dogajanje pri slapu. Ponoči sem večkrat slišala otroški jok, ali kričanje ter tuljenje volkov, vendar se za to nisem menila. Vsekakor je bilo v tem kraju nekaj zelo čudnega...
06. september 2010
u26679
u26679



slap, ki ga je videla
06. september 2010
u26679
u26679



Lisina soba
06. september 2010
u26679
u26679
NEXT?
06. september 2010
u26679
u26679
(ja, ne)?
06. september 2010
u18082
u18082
NeXtTiiii
PŁissss!!
06. september 2010
Dejj next!
Paa čim prej se pozdrav!
06. september 2010
u26679
u26679
bom med vikendom... mogoče.
08. september 2010
Prosim čim prej nextaj!!
19. september 2013
NEXT!!!!!!!!!!
12. oktober 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg