Forum
u11933
u11933
To je poučna zgodbica, vendar ni resnična. Imam že celo napisano, ker smo morali za v šolo napisati knjigo. Knjiga ima
6 poglavij. Potem pa še navk.

Naslovi poglavij
-zgodila se mi je krivica
-nova izkušnja v drugem razredu
-kaj se zgodi če ne ubogaš mame
-izginila je moja najljubša igrača
-šola v naravi
-v življenju se moraš znajti

Ali boš bral zgodbico?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

06. julij 2010
u11933
u11933
1 poglavje
ZGODILA SE MI JE KRIVICA

Prebudila sem se v lepo sončno jutro. Pretegnila sem se in poslušala žvrgolenje ptičkov. Takrat sem se spomnila, da bo to moj prvi šolski dan. Odšla sem v kuhinjo, kjer me je že čakala mama. Zajtrk je bil že pripravljen. Usedli sva se za mizo in skupaj pozajtrkovali svež kruh z domačo slivovo marmelado ter skodelico toplega mleka.
Skupaj z mamo sva se odpravili v šolo. S seboj sem vzela košarico. V njej sem imela copatke ter mojo najljubšo igračko. V šoli smo se usedli na blazino in poslušali ravnateljico. Ko nas je pozdravila, je sledila predstava »Listje žvrgoli«. V njej so nastopali medvedek Benjamin, zajček Garfild, tigrček Pinki in njihovi starši. Predstava je trajala trideset minut. Nato je sledil moj najljubši del šolskega dne in sicer podelitev daril in spoznavanje prijateljev. Še dobro, da je bila košarica dovolj velika za zajčka, ki sem ga dobila. Spoznala sem veliko prijateljev in skupaj smo šli v jedilnico ter se posladkali s tortico. Bila je ledena, take imam najraje. Ko smo vsi pojedli, smo skupaj s starši odšli domov. Tudi naslednje dni je bilo v šoli zelo lepo. Veliko smo se igrali, peli in risali. Razred je bil lepo urejen. Na stenah so visele slike različnih živali. Po omarah so bile zložene igračke s katerimi smo se veliko igrali. Stene na hodnikih so bili pobarvane z lepo rumeno barvo, kjer so viseli naši izdelki.
Po enem mesecu pa sem prišla v šolo in na steni videla napis: »Ti si osel!« To pa meni ni bilo všeč, zato sem v razredu vzela gobo s katero smo brisali tablo, jo zmočila in z njo začela brisati napis. Ravno takrat pa je po hodniku prihajala učiteljica. Začudeno me je pogledala in vprašala kaj packam. Povedala sem ji, da je nekdo popisal steno in da bi jo rada očistila. Vendar na moje veliko razočaranje, mi učiteljica tega ni verjela in me pred celim razredom obtožila, da sem popisala steno. Bila sem žalostna, saj me je obdolžila po krivem. Za kazen me je presedla v zadnjo klop in za nalogo sem morala desetkrat napisati šolska pravila.
Doma sem velikokrat razmišljala o tem dogodku in ugotovila, da se nisem znala in tudi ne mogla braniti. Takrat sem se odločila, da se mi to ne sme več zgoditi in da moram postati močnejša in se boriti zase. Res sem bila še zelo mlada, vendar pa sem že vedela kaj je prav in kaj ne. Nekaj dni sem bila zelo užaljena, nato pa sem postajala močnejša. Mogoče pa mi je ravno ta dogodek omogočil, da sem začela drugače razmišljati?!
06. julij 2010
u11933
u11933
2 poglavje pride jutri.
Se pravi da bom vsak dan napisala 1 poglavje.
06. julij 2010
u21619
u21619
zelo dobro.
nextej čim prej!!
06. julij 2010
u11933
u11933
2 poglavje
NOVA IZKUŠNJA V DRUGEM RAZREDU

Preživela sem čudovite počitnice in prišel je čas, ko sem morala oditi v drugi razred. Dobili smo novo učiteljico, ki me ni imela preveč rada, ker sem med poukom rada klepetala.
Bil je ponedeljek. Na urniku smo imeli dve uri likovnega pouka. Učiteljica nam je dala nalogo, da narišemo svojo družino. Nalogo sem vzela resno in sem se zelo potrudila. Izdelek mi je odlično uspel. V razredu pa smo imeli sošolca, ki je bil zelo nadarjen za nagajanje in žaljenje nas, ki smo bili okoli njega. Ravno tisti ponedeljek se je fant odločil, da bom njegova tarča prav jaz. Prišel je do mene, posmehljivo pogledal risbo in mi jo počečkal s črnim flomastrom. Učiteljica je naše izdelke ocenila in dobila sem nezadostno. Bila sem zelo žalostna. Rekla je, da me bo dala nazaj v prvi razred. Ko je to izgovorila, so se oglasili moji prijatelji in prijateljice v razredu in ji povedali, da sem naredila zelo lepo risbo, pa mi jo je počečkal sošolec Sergej. Učiteljica jim je verjela in mi dovolila, da doma narišem novo.
Vendar zgodba s Sergejem se takrat še ni končala. V drugem razredu se je obnašal, kot da bi bil že najstnik. Pogosto nas je ustrahoval in nagovarjal kako bi komu kaj ušpičili.
Nekoč pa smo imeli razredno uro in Sergeja ni bilo v šoli. Takrat smo se o njem z učiteljico zelo veliko pogovarjali. Opisali smo ji veliko dogodkov in ona nas je skrbno poslušala.
Učiteljica je poklicala ravnateljico in ji povedala kaj se je zgodilo. Ravnateljica je rekla, da se bo pogovorila z njegovimi starši. Ko se je pogovorila s starši, nam je sporočila, da bo šel v drugo šolo. S Sergejem nismo imeli več stikov, nikoli več ga nismo videli in ne slišali. Naš razred pa je bil od takrat naprej veliko boljši in postali smo ena prava velika družina.
Ugotovila sem kako pomembno je nekoga poslušati in mu pomagati, kot je to storila naša učiteljica.



07. julij 2010
u11933
u11933
KAJ SE ZGODI, ČE NE UBOGAŠ MAME

Zjutraj sem se zbudila v lepo sončno jutro. Pogledala sem na uro in ugotovila, da je že petnajst minut čez sedem. Morala sem se obleči, umiti zobe, pojesti zajtrk, obuti čevlje in se odpraviti v šolo. Ko sem prišla v šolo, sem šla k moji omarici in se preobula v copate. Odšla sem v razred. Pogledala sem na urnik in dala na mizico zvezke in puščico.
Pri prvi uri nam je učiteljica brala knjigo z naslovom »Peter Klepec«. To knjigo je napisal France Bevk. Za domačo nalogo smo morali napisati nadaljevanje zgodbe. Drugo uro smo imeli na sporedu angleščino. Sedaj mi ni bilo treba dati puščice na mizo, ampak sem morala samo zamenjati zvezke. Pri tej uri smo se naučili poimenovati barve. Res ni bilo težko, saj sem to že znala. Ura je hitro minila. Domače naloge pri angleščini nismo imeli. Sledila je malica. Za malico smo imeli sendviče s sirom in mortadelo. Bili so dobri. Ko sem pojedla, mi je dala prijateljica Barbara vabilo za njen deseti rojstni dan. Vprašala sem jo, kaj si želi za darilo in ona mi je odgovorila naj se sama odločim. Med odmorom sem se igrala z mojo najboljšo prijateljico Tanjo. Igrali sva se družabno igro »človek ne jezi se«. Odmor je hitro minil, saj smo se zelo zabavali. Za naslednjo uro sem morala pripraviti zvezke in knjige za družbo. Pri tej uri smo se pogovarjali o domači pokrajini. Izvedela sem veliko novega. Nato sem imela na urniku še glasbeno vzgojo. Učili smo se pesem z naslovom Naš kuža. Pesem smo morali znati do naslednje glasbene ure. Seveda nam bo znanje pesmi ocenila. Imeli smo konec pouka in odhitela sem na kosilo, nato pa hitro domov.
Prejšnji večer mi je mama naročila, da moram pospraviti sobo, vendar sem se raje odšla ven igrat s prijateljicami. Igrale smo se šolo. Mama je prišla domov. Odhitela sem v mojo sobo in poiskala vabilo. Pokazala sem ji ga in ona me je vprašala, če sem pospravila svojo sobo. Odgovorila sem ji, da ne. In ona mi je rekla, da tudi na rojstni dan ne bom šla. Prosila sem jo, če lahko pospravim sobo, nato pa greva kupit darilo in bi naslednji dan lahko šla na praznovanje rojstnega dne. Dolgo je premišljevala, nato pa se je odločila, da mi bo dala še eno možnost. Bila sem zelo vesela. Takrat sem se odločila, da bom mamico raje ubogala, saj se rada drži pregovora:« Kakor ti meni, tako jaz tebi.«
08. julij 2010
u11933
u11933
Nehala bom pisat to zgodbo!!
16. julij 2010
u21088
u21088
zaka?
16. julij 2010
zakaj???????????? ne ne smes!!!! prepovedujem ti!! dej nadaljuj!!!
16. julij 2010
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg