u220784
u220784
Nextt
24. februar 2017
Next
25. februar 2017
Kako ste dobre!!! Hvala vam! Next pride v prihodnjih dneh, ker je pri nas pust zlo pomemben, kot za američane haloween, tko da za vaše kraje ne vem, ampak za nas je to pomembn praznik in nimam čist tolk časa...
25. februar 2017
Iz kod pa si
25. februar 2017
iz notranjske
25. februar 2017
aha js sem s koroške mi mamo sprevod po mestih
25. februar 2017
uuuuuuuuuuuuuaaaaaaaau!
25. februar 2017
ok, men se je ČIST USE zamešalo, tisti Next sem objavila naroben, kar neki se mi je zmešalo, se vam res opravičujem! Nextam, ko uredim to...
27. februar 2017
Cool zgodbica!
Dej pliss cimprej Next X)
07. marec 2017
bom poskušala, če me ne bo pokopala šola (ob misli na šolo mi je slabo)
07. marec 2017
a oki... Te čisto razumem
08. marec 2017
ja...
08. marec 2017
hitr Next
23. marec 2017
Se vam opravičujem, drage bralke, dragi bralci!
Zadnje mesece sem pod velikim stresom in ne zmorem šole in zgodb... Zato... Malo si bom vzela oddiha od pisanja, dokler se te šolske stvari ne uredijo. Zgodbo BOM NADALJEVALA, a le čez nekaj časa, ko bom utegnila nextati. Če bi bilo za nextati samo copy-paste bi, sedaj pa je treba še urejati pri obeh zgodbah zato prosim za potrpljenje... Se beremo čez nekaj časa, na vaše zgodbe pa z veseljem napišem Next. Tudi ve ste zelo dobre pisateljice, pisatelji karkoli že in z veseljem preberem vaše nexte
23. marec 2017
„ Stara sem bila 19 let in sem se noro zaljubila v nekega Tomaža. Pri njemu je bilo isto- zaljubil se je vame. Z njim sem se prvič poljubila. Star je bil 21 let. Res sem ga imela rada. Ljubila sem ga. Res. Ko sem bila stara 20, on pa 22, mu enostavno nisem bila dovolj,“ sem uspela priti do tja, dokler se mi glas ni zlomil. Apolon me je nežno potisnil na posteljo ter se ulegel zraven mene.
„ Razšla sva se,“ sem rekla.
„ In rada bi ga spet videla,“ me je napačno dopolnil Apolon. Odkimala sem mu.
„ Nasprotno. Rada bi ga pozabila, ampak kaj, ko ne morem,“ sem rekla s tresočim glasom.
„ Zato pa si tako žalostna,“ mi je sočutno rekel.
„ Spet se motiš. Še vedno ga ljubim. Videla sem ga v parku. Z njegovo ženo, ki je popolna kot barbika in njunima otrokoma. Ampak ta pogled, ki mi ga je namenil... Mislim, da je hotel poklicati moje ime, pa mu je otrok skočil v naročje. Ne vem. Zato pa ne morem ljubiti tebe, Apolon. Ne morem. Ker ljubim njega. Spomnim se tistega zadnjega poljuba. Kregala sva se, ko sva se odločila, da je boljše za naju, da se ločiva. Poljubil me je na usta in šel. Tisti poljub še zdaj čutim. Edino, kar mi je ostalo, je ta zapestnica, ki mi jo je zavezal, za neskončnost. Dol bi jo spravila le, če bi jo odrezala, pa je ne želim,“ sem spravila iz sebe in mu pokazala zapestnico. Pogledala sem Apolona. Gledal me je. Namrščil se je in me gledal postrani, kot da ne bi razumel, kaj sem rekla. Vzel je škarje in mi jih prislonil na zapestje poleg zapestnice in mi pokimal. Pokimala sem mu nazaj in... Cak. Odrezal jo je. Jaz pa sem kot dež jokala na postelji. Vrata so se odprla. Bila je Manca. Nihče se ni zganil.
„ Mami, doma sem,“ je zaklicala.
„ Takoj, ljubica, mami takoj pride,“ je rekel Apolon namesto mene in stekel k njej. Ona potrebuje objem od nekoga, ko pride domov, če ne, misli, da je ne maramo. Verjetno ima še strahove, ne vem. Jaz pa si kar nisem opomogla. Solze so mi še vedno lile po licih in roke so se mi tresle. Ko sem mislila, da sem sposobna glasu, sem se oglasila.
„ Ljubica, kako si, kako je bilo na izletu,“ sem si obrisala solze. Pogledala sem se v ogledalo. Bila sem v redu, ampak takoj, ko sem jo prišla objet, je videla, da je nekaj narobe.
„ Mami, kaj je,“ je bila zaskrbljena. Ko sem ji želela odgovoriti, mi je zazvonil telefon...
Pogledala sem številko, bila je neznana. Nisem se oglasila.
„ Se ne boš oglasila,“ je previdno vprašal Apolon.
„ Ne, če me oseba res rabi, me bo poklicala še enkrat,“ sem rekla, ko je telefon nehal zvoniti.
„ Ljubica, nič ni narobe,“ sem ji rekla. Roke je uprla v boke.
„ Nekaj je narobe,“ mi je rekla. Iz neznanega razloga sem bila jezna.
„ Če želiš vedeti, je narobe vse,“ sem rekla, ko mi je telefon spet zazvonil in bila je enaka številka. Šla sem v spalnico, da bi imela mir in se javila.
„ Artemida Dečman,“ sem se javila.
„ Artemida...“ sem zaslišala znani glas Tomaža. Zmrazilo me je.
„ Tomaž,“ sem ga napol vprašala.
„ Videl sem te v parku. Hotel sem poklepetati,“ mi je rekel. Želela sem ga nadreti, ampak sem ga poslušala. Najraje bi ga kar skozi telefon zadavila. Argh!
„ Videl sem te s hčerko. To je osebno vprašanje, ampak me zanima, kdo je njen oče,“ je kot nalašč drezal vame. Plišasto igračo, ki je bila na postelji sem vrgla v steno z vso silo, ki sem jo premogla.
„ Ne vemo,“ sem mu rekla presenetljivo nežno.
„ Artemida, kako si mogla, prav vedel sem, da si šla z enim v posteljo in ne veš, s kom,“ je bil jezen.
„ Tudi jaz ne vem, kako si ti mogel pri dvaindvajsetih letih,“ sem se zadirala nazaj.
„ To je brutalno, Artemida,“ je spet spremenil temo pogovora.
„ Nisem vedela, da je posvojitev brutalna,“ sem mu vrgla v glavo.
„ S kom si poročena,“ je vrtal naprej.
„ Z nikomer,“ sem bila še bolj tečna.
„ Kako si jo lahko potem dobila?“
„ KER SEM SE POROČILA Z NAJBOLJŠIM PRIJATELJEM ZA CEL HUDIČEV MESEC, ZATO!!!!!!!!!!“ mi je do konca prekipelo. Na drugi strani je bila za nekaj časa tišina.
„ Otroka me rabita, moram it,“ je izjecljal, nato pa odložil. Vrgla sem telefon na tla. No, v bistvu mi je padel iz rok. Vroče solze so mi lile po licih. Zamižala sem in začutila solzo, ki mi je padla na dlan, katera mi je počivala na kolenu. Lasje so mi padli naprej. Slišala sem, kako so se vrata odprla, a na to nisem reagirala, še posebno, ker je bila Manca. Nisem želela, da me vidi tako.
„ Mami, a si v redu,“ jo je zanimalo. Odkimala sem ji in pri tem nisem dvignila glave.
„ Mami, telefon se ti je razbil na prafaktorje,“ mi je rekla in mi pri tem spravila nasmeh na obraz.
„ Maš pa besedni zaklad,“ sem rekla s tišjim in bolj šibkim glasom, kot sem pričakovala. Še zlomil se mi je.
„ Počakaj tu,“ mi je naročila in pokimala sem. Pogledala sem proti telefonu. Saj mi je le baterija padla ven. Prišla je nazaj in mi v roke potisnila Tedija, njenega plišastega medvedka.
„ Moj Tedi mi pomaga, če sem žalostna. Vedno mi ga daš in kozarec vode,“ mi je razlagala.
„ Verjetno meni ne bo in vem, da to veš,“ sem jo morala razočarati.
„ Mami, poglej me,“ je rekla in ubogala sem jo.
„ Vse bo še dobro, boš videla,“ mi je rekla in mi dala kozarec vode. Spila sem požirek.
„ Manca, to ti jaz rečem, ko to vem. Če ne vem, sem tiho. Ampak pri meni ne bo. Verjemi. Nikoli, ker tistega, kar se je zgodilo, ne moreš ponoviti, je res,“ sem ji rekla in prikimala mi je.
„ Pridi sem,“ sem ji rekla ter jo prekucnila na posteljo in jo začela žgečkati. Izjemno je žgečkljiva, jaz nisem čisto nič. Ko je skoraj umirala od smeha, sem pobrala moj telefon in ga sestavila ter prižgala. Ni minilo 5 minut, ko mi je spet zazvonil. Ni bil Tomaž, čeprav je bila neznana številka, Tomaževa se začne z 051, ta pa se je z 031...
„ Artemida Dečman pri telefonu,“ sem se javila.
„ Dober dan, sem Mario,“ je povedal moški na drugi strani.
„ Če kaj prodajate, me ne zanima,“ sem odgovorila in pri tem z drugo roko pokazala Manci, naj bo tiho.
„ Ne prodajam nekaj. Ste vi posvojili dojenčico po imenu Manca,“ me je vprašal in roke so se mi zatresle. Kaj če mi jo bodo vzeli?
„ Ja,“ sem boječe rekla.
„ Sem njen oče. Njena mama... Je narkomanka. In komaj, da sem jo prepričal, da med nosečnostjo ni kadila. Hči sem moral dati v posvojitev, če ne, bi...“ 
„ Če ne, bi Manca živela slabo življenje,“ sem ga dopolnila.
„ Ja. Imenoval sem jo in jo dal v posvojitev. Ker je bila njena mama jezna, mi je ni dovolila videti, sedaj pa so jo zaprli in mi tega nihče ne omejuje, razen vas,“ je rekel.
„ Iz kje pa ste,“ me je zanimalo.
„ Iz Hrvaške, a govorim slovensko,“ je rekel.
„ A naj pridem v Zagreb, kamorkoli,“ sem začela.
„ Jaz pridem. Le povejte, kam,“ je bil prijazen. Nasmehnila sem se.
„ V Ljubljano, v bar Cacao, prva miza,“ sem mu razložila.
„ Vem, kje je, kdaj se vidimo?“
„ Imate čas jutri ob 14.00?“
„ Seveda. Aja, katera je njena najljubša žival?“ 
„ Kača,“ sem mu odgovorila in sva bila zmenjena. Šla sem k Manci, ki se je odplazila v sobo. Rada se plazi. Pa ne po vseh štirih. Samo čisto tiho gre ob stenah in se skriva v senci. Kot kača, se mi zdi. Podrla sem jo na posteljo. Bila sem vesela in navdušena.
„ Mančika moja, veš kaj je jutri,“ sem ji navihano rekla.
> Manca govori<
Mami me je navihano gledala.
„ Kaj pa je jutri, razen šole,“ sem jo vprašala.
„ Zelo pomemben dan,“ se je nasmihala mami. Njene modre oči so me navihano gledale.
„ Aha, hočeš, da ugibam. Hmmm, jutri, jutri jutri je... Čigav rojstni dan?“ sem neuspešno ugibala.
„ Udam se,“ sem morala priznati.
„ Jutri prvič v življenju vidiš svojega očija. Ampak pravega,“ mi je povedala, jaz pa sem se zresnila.
3 nexti
UUUAAUU! Ena OGROMNA doza nexta za vas... Se opravičujem, ker nisem dolgo nextala, to pa je za oddolžitev...
30. marec 2017
Next hitro
30. marec 2017
Next cool
30. marec 2017
DAJMO, NO! ŠE EN Next!
18. april 2017
Next
18. april 2017
u223429
u223429
Next
18. april 2017
> Artemida govori<
Začela se je pačiti.
„ Kaj pa je,“ sem jo vprašala.
„ A to pomeni, da me boš dala njemu,“ je bila že v joku. Objela sem jo.
„ Seveda, da ne! On te želi le videti! Jaz te ne dam za nič na svetu, OK,“ sem ji rekla in nehala je jokati.
„ Rada te imam, ljubica,“ sem ji poljubila čelo.
„ Jaz pa tebe, mami,“ mi je poljubček vrnila.
---------------------------------------------------------
Joj, kako pomemben dan! Videla bo njenega očeta. Poklicala sem jo, naj pride pogledat, kaj naj bi se oblekla, a mi je odvrnila, da mora še nekaj opraviti. Počakala sem jo.
> Manca govori<
Šla sem pogledati v avto. Povsod sem pogledala, nikjer ni bilo kovčkov. Dobro, mami me ne želi oddati. Naredila mi je dva čopka, ki sem ju oboževala ter mi iz njih naredila kitke. Spodaj mi je privezala rozaste mašnjice. Po moji želji. Oblekla sem se v črne hlače in belo majčko ter spet črno jopico. Obožujem take kombinacije. Vozili sva se dolgo in ko sva prišli, mi je naročila mojo najljubšo pijačo- vročo čokolado. Pogledala sem na telefon, ko sem videla sporočilo od Maria, da prihaja. Prišel je k mizi.
„ Živjo, Artemida,“ me je vprašal in segla sem mu v roko.
„ Seveda,“ sem rekla in Mario mi je prikimal. Pogledal je proti Manci in stekla mu je v naročje. Držal jo je v naročju in jo objemal. Pogledal me je in videla sem, kako se mu oči solzijo. Pomežiknila sem mu.
„ Manca, kako si zrasla. Lepa si,“ jo je spustil.
„ Oči, samo eno vprašanje imam: zakaj si me zapustil,“ mu je rekla. Seveda sva ji razložila, le da sva izpustila to, da je njena mati narkomanka in zaradi tega v zaporu. Nekako sva spremenila zgodbo.
„ Pojdita se igrat,“ sem jima prijazno rekla. Šla sta nekam na klopco v bližino, da sem ju videla. Vzela sem telefon, da bi poklicala Zoe, a me je nekdo objel od zadaj...
4 nexti

jeej! To je to...
1. kdo je bil od zadaj?
2. kako bo reagirala?
3. vam je všeč?
4. ŽELI KATERA POSVEČEN Next?!?!?!
19. april 2017
Next
njen bivši
slabo jezna bo
seveda
js prosim
19. april 2017
u223429
u223429
Next
19. april 2017
u216558
u216558
neext
meni se tudi zdi da njen bivsi...
ne vem... mogoce ga bo udarla
jasno!
19. april 2017
u223429
u223429
ja Next
19. april 2017
u216558
u216558
you cool, dvojni nexti se ne štejejo. pa še na vprašanja moraš odgovoriti
19. april 2017
u223429
u223429
ok kako je vprašanje??
19. april 2017
u216558
u216558
lili123456 je dala na koncu nexta štiri vprašanja...
19. april 2017
zgori pod zgodbo je
a si slepa al kaj
19. april 2017
u223429
u223429
ne
19. april 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg