Forum
Tukaj lahko vsak napiše zgodbo
24. januar 2015
24. junij 2013 22:19

ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾

UVOD
*Layla Mortem*
25.11.2013
"Vse najboljše, Layla!" sem zaslišala svojo mamo. Jezno sem vzela svojo palico v roko in jo namerila v sredino njenih prsi. "Vsaj na moj rojstni dan me pusti SPATI!" sem zakričala. Razjarjeno me je pogledala in mi s spretnim gibom vzela palico iz roke. "MAMA!" "Samo nehaj! Dobro veš, da si danes polnoletna in s tem si odgovorna sama zase. Vsaj poskusi se obnašati lepše! Poleg tega naju čaka pomembno delo... Saj veš, kaj mislim." "V redu... Vem, mama. Zdaj tako ali tako ne bom mogla več zaspati, ker si me zbudila," sem zagodrnjala in prekrižala roke na prsih. Po nekaj trenutkih tišine sem ponižno dejala: "Mi lahko zdaj vrneš palico? Prosim?" Na ustnicah se ji je zarisal zmagoslavni nasmešek in podala mi je palico. "Accio zajtrk!" sem zaklicala, da bi preverila, če res nimam več sledilnika nad sabo. Z užitkom sem pojedla kosmiče in toast namazan z jagodno marmelado. Spila sem še kozarec bučkinega soka in stekleničko maslenuška. Nato sem si nadela svoj najljubši plašč in poslala sovo svoji najboljši prijateljici Gwen v Cheshire.
Skupaj sva lani na Bradavičarki sunili nekaj knjig o črni magiji. Četudi je imam veliko že v krvi. Kajti moj oče... je bil Lord Mrlakenstein. Tudi zdaj, ko se ne bo nikoli več prebudil od mrtvih, pa se čarovniki in čarovnice po svetu še kar bojijo njegovega imena. Zato sem pa živa jaz. Nastala sem, da bi si moj oče zagotovil NASLEDNIKA, a pri tem ni upošteval, da bi se lahko rodila NASLEDNICA. Zato je zapustil mojo mamo, čim je uvidel, da sem dekle. Hvala bogu, da naju ni ubil. To me ni čisto nič prizadelo. Mogoče malo, a sem to že zdavnaj prebolela. Huje mi je bilo, ko ga je tisti ničvredni mešanec ubil! Stara sem bila 4 leta! Sicer pa v nobenem primeru ne bi ostal živ. A zdaj se mu bom maščevala. Kajti končno sem polnoletna in kdo ve, morda pa mu ne bi povzročila fizičnih bolečin, ampak bi mu raje povzročila srčne... Kolikor vem ima tri otroke. Mala Lilly bo zagotovo potrebovala vzornico. Takšno kot sem jaz, na primer! MUAHAHAHAHA!

*Lilly Potter*
31.8.2018
Prebudila me je sova, ki je trkala na okno moje sobe. Navdušeno sem odprla okno in sovi odvezala pismo s tačke. Ko je odletela sem še nekaj trenutkov navdušeno zrla za njo nato pa sem stekla po stopnicah v kuhinjo, kriče: "Mami, MAMI!!! Prišlo je pismo iz Bradavičarke!!!" Pogledala me je in se nasmehnila. V kuhinji sta že sedela James in Albus, vsak s svojim pismom v roki. "Torej gremo danes po nakupih," je rekel očka, ko je prišel po stopnicah navzdol. Pojedli smo zajtrk in se odšli uredit. Oblekla sem rumeno poletno obleko in si nadela bele sandale. Najprej smo odšli v Gringott po gulde, nato pa smo kupili knjige zame, za Jamesa ter za Albusa. Ko smo se ustavili pri stricu Georgu, mi je podaril tri pare ušesnih podaljškov in ko sem rekla, da jih bom plačala, se je naredil gluhega! No, čeprav mi bodo še prišli prav... morda. Nato smo šli k Madame Malkin's, da nam je vzela mere za plašče. Nazadnje pa smo še šli k mojstru Olchenbatu! Nestrpno sem vstopila v trgovino. Takšna tišina je bila... Ko nas je pozdravil je pogledal mojo roko in na čelu so se mu narisale gube. "Ne, to ni mogoče... Ne, ne more biti res..." "Kaj je narobe, gospod Olchenbat?" ga je vprašal oči. "Pripada ji sama Prapalica. Žezlo usode." "Kaj?! Ampak mislil sem, da je pri Dumbledorju, v grobu!" "Minstrstvo jo je žal izročilo v mojo prodajalno. Bojim se, da gospodični Potter ne bo ustrezala nobena druga palica." Pa še res je bilo. Poskusila sem vse palice v trgovini, a mi je ustrezala le Prapalica. Zato smo jo kupili in odšli z njo domov. Oči si jo je ogledoval skoraj ves popoldan. "Lily, proti tej palici sem se bojeval pri sedemnajstih letih..." "Vem oči, ampak palica me je izbrala!" "Si prepričana, da hočeš to palico?" "Ja, oči." Zavzdihnil je in mi jo vrnil. Naslednje jutro sem nestrpno korakala gor in dol po hiši, ker od vznemirjenja nisem mogla spati. Ko so se ob osmi uri končno vsi prikazali, sem hotela že iti na postajo 9 ¾. Mami se je samo smejala in mi rekla, naj raje nekaj pojem. Od vznemirjenja nisem imela apetita, zato mi je mami naredila velik sendvič za na pot. Zraven sem si vzela tudi deset guldov za sladkarije, ki jih prodajajo na vlaku. Ko smo prispeli na peron, sem videla lepega dečka s svetlimi lasmi. Nasmehnil se mi je, zato sem mu nasmehnila nazaj in rahlo zardela. Na srečo nobeden ni ničesar opazil. Ko smo vstopili na vagon, sem na koncu zagledala Rose, Huga in tistega dečka. Zraven je bila tudi deklica s kodrastimi, skorajda belimi lasmi. Ko smo se James, Albus in jaz usedli k njim je oči zakričal: "Pozdravite profesorja Nevilla Velerita!" "Bomo, oči!" je nazaj zakričal James. "Pa srečno pot!!!" sta se v en glas zadrla mami in oči. Takrat je vlak speljal. Kot nori smo mahali staršem in ko smo se usedli nazaj na sedeže sem ugotovila, da sedim zraven deklice s kodri in dečka s svetlimi lasmi, ki se mi je prej nasmehnil. Medtem ko sva se pogovarjala, mi je povedal, da je Scorpius Malfoy. Zdel se mi je prijeten in upala sem, da bova v istem domu...
ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾
24. januar 2015
ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾

1. del

*Lily Potter*
Ko smo se ustavili, so nas s čolni peljali do Bradavičarke. V čolnu sem sedela z deklico s kodri, ki ji je ime Denise, s Scorpiusom in s Hugom. Ob pogledu na šolo mi je vzelo sapo. BIla je prelepa.
poglej sliko
Vstopili smo v avlo, ki je bila zelo lepa, a ko smo videli Veliko dvorano smo od navdušenja vsi vzdihovali. Nad nami so lebdeli duhovi.
poglej sliko
Ko sem pogledala strop, so bili na njem oblaki. Saj sta mi že James in Al povedala, da je strop takšen, kot je zunaj vreme, ampak vseeno se mi je to zdelo neverjetno! Kmalu se je začela Razvrstitev. Prva je bila Mya Abbot. "PIHPUFF!" je zavpil klobuk Izbiruh takoj, ko se je dotaknil njene glave. Pihpuffčani so jo sprejeli z navdušenim aplavzom. Nato jih je bilo še kar nekaj in nazadnje so prišli do Scorpiusa. "Malfoy Scorpius." Klobuk Izbiruh je nekaj časa premišljeval in nazadnje se je odločil. "Spolzgad!" Ko je šel mimo mene se mi je nasmehnil in nasmehnila sem se mu nazaj. Končno so prišli do priimkov na P. "Potter Lily." Vstala sem in odšla do stola ter si posadila klobuk na glavo. "Torej. Pogumna in trmasta. Trmasta po mami, pogumna po očetu. Vendar vidim tudi nekaj spolzgadovskih vrlin... Hm... Kam pa si želiš?" "Želim si v Gryfondom." "No potem pa greš. GRYFONDOM!!!" Navdušeno sem vstala in se usedla med Jamesa in Albusa. Ko sem pogledala proti spolzgadovskem omizju, sem videla, da me gleda Scorpius. Nasmehnila sem se mu in pomahala. Pomahal mi je nazaj in se zarežal. Nato se je obrnil naprej. Začutila sem, da me nekdo opazuje in obrnila sem se k Jamesu, ki je pomigal z obrvmi. Zagodrnjala sem in ga boksnila v ramo. "Au! Lils! Zakaj si taka?" "Če pa izzivaš!" Al se je samo smejal. "Velerit Liupka Denise." Nekaj časa tišine... In nazadnje: "Gryfondom!" Usedla se je zraven mene in Albusa. Opazila sem ga kako jo gleda in mu poslala očitajoč pogled. Zardel je in se sramežljivo nasmejal. Zavila sem z očmi. Končno je prišel na vrsto Hugo. "Weasly Hugo." "GRYFONDOM!!!" je zavpil klobuk takoj, ko se je dotaknil Hugove glave. Usedel se je zraven mene in Jamesa. Kmalu je bilo razvrstitve konec in ravnateljica Minerva McHudurra je še povedala nekaj besed, nato pa smo lahko jedli. Koliko različnih jedi je bilo! Še preveč sem se najedla. Nato so nas predstavniki študentov popeljali v naše domove in nam povedali gesla. Geslo Gryfondoma je bilo: "Krompirji!" No, ja, tega si ne bo težko zapomniti. V sobi sem bila z Denise Velerit Liupka,
s Kate Thomas,
in z Mariah Finnigan.
Zdele so se mi prijetne in upala sem, da se bomo razumele. Ko smo se predstavile druga drugi, smo se pogovarjale o naših družinah. Denise je imela eno leto mlajša bratca Daniela in sestrico Arielo, ki sta bila dvojajčna dvojčka,
Kate je imela starejšo sestro Jennifer v četrtem letniku,
Mariah pa je imela mlajšega bratca Jacoba, ki je bil star pet let
in starejšo sestro Danielle, ki je bila zadnji letnik na Bradavičarki in predsednica študentskega sveta.
poglej sliko
Nazadnje smo odšle spat.

ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾
24. januar 2015
ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾

2. del

*Lily Potter*
Zbudil me je glasen pok. Prestrašeno sem se ozrla naokoli in videla, da punce še spijo. Ko sem pogledala navzdol je vame zrl Spack.
"Spack! Kaj delaš tukaj?" "Gospodarica, Spacku je žal, da vas moti, ampak Gospodar je Spacku naročil, naj se udejani v Vašo sobo in pogleda kako je z Vami. Gospodar je imel sanje." "Kakšne sanje?" "Ohhhh. Gospodar S-Spacku ni n-nič povedal." "Spack, kaj se je zgodilo?" "G-G-Gospodar je Spacku naročil, da ne sme n-nič povedati Gospodarici! N-N-Nič!" "Spack, prosim, povej mi. Prosim! Moram vedeti!" "Spacku je ž-ž-žal, ampak Spack ne sme nič p-povedati." "Spack, ne! POČAKAJ!" Zbudila sem dekleta in ravno so še videle, kako se je Spack izdejanil. "Kdo je bil to?" je vprašala Kate. "Naš hišni vilinec..." sem dejala. Bila sem zmedena. Zakaj je oči poslal Spacka pogledat, če sem v redu? In zakaj mu je naročil, naj mi nič ne pove? To je zelo čudno. Še danes mu bom poslala sovo, čeprav vem, da mi ne bo nič povedal. "Lily, si v redu? Izgledaš pretreseno. Ti je hišni vilinec povedal kaj takšnega?" "Hvala, Denise, v redu sem... No, Spack je prišel, da bi povedal mojemu očetu, če sem v redu, ker naj bi imel neke sanje, ampak mi Spack ni smel nič povedati." "To je čudno. Zelo čudno. Sploh pa je tvoj hišni vilinec zelo natančen. Ura je sedem zjutraj," je rekla Kate. Po nekaj trenutkih tišine, je Mariah predlagala, da se oblečemo in odpravimo na zajtrk. Ker je bila nedelja, še nismo imeli pouka, ampak smo imeli prosto. Na zajtrku sem Jamesu, Albusu, Hugu in Rose povedala za Spacka. Vsi so se strinjali, da mora to nekaj pomeniti in da morem očiju poslati sovo.

Bradavičarka, 2.9.2018

Oči!
Prosim, da na to pismo odgovoriš ČIMPREJ! Na Bradavičarki mi je zeloooo všeč in pouk se začne komaj jutri. Vseeno pa imam dve vprašanji zate. ZAKAJ se je danes zjutraj Spack udejanil na mojo posteljo in mi rekel, da se je moral zate prepričati, če sem v redu? KAJ oziroma O ČEM si sploh sanjal? ZAKAJ si Spacku prepovedal, da mi POVE o čem si sanjal? Prosim te, da ČIMPREJ odgovoriš. Poleg tega, bi mi lahko prosim poslal mojo metlo? Ker šolske 'čudežno' izginjajo. Pa še slabo delujejo. James, Albus in jaz vama pošiljamo lepe pozdrave iz Bradavičarke!

Lily

Naslovila sem pismo na očija, na Trochnmrkov trg 12 in zavezala pismo naši sovi Doris na nogo.
Ko je odletela, sem odšla na igrišče za Quidditch in se ulegla na sredino.
Gledala sem v modro nebo in razmišljala. Kaj je oči sanjal, da je Spacku prepovedal, da mi karkoli pove? Naenkrat sem zaslišala korake. Sunkovito sem vstala in videla Jamesa. Spet sem se ulegla in zavzdihnila. James se je ulegel poleg mene. "Te kaj muči, sestrica? Ali samo tuhtaš o Spacku in očiju in tistih sanjah...?" "Ah, James. Ne razumem, zakaj je oči Spacku prepovedal, da mi karkoli pove." "Ne obremenjuj se s tem, Lily. Saj ti bo oči povedal, boš videla." "Kaj pa, če mi ne bo povedal?" James je bil tiho. "Daj, pusti zdaj to. Veliko še imaš za videti." "Kaj pa to pomeni?" "Ah, daj no. Pred seboj imaš mojstra, ki pozna vse skrivne izhode in dvorane v Bradavičarki." Usedla sem se in ga pogledala. "Kako to misliš?" "Čas je, da ti malce razkažem šolo, kaj praviš?" "Ampak James, če naju zalotijo..." "Nihče naju ne bo zalotil," me je prekinil. "Zakaj pa služi plašč nevidnosti?" Zmajala sem z glavo. Nazadnje sva se odpravila na potep in s seboj vzela še Huga. Po dveh urah smo obiskali še sobo KŽTD (Kar Želite To Dobite). James si je zaželel sobo kjer je oči takrat 'učil' DA (Dumbledorjeva Armada). Ko smo vstopili, smo si lahko sneli plašč nevidnosti, ker nihče ni mogel noter. "Waw," sem dahnila. "Tukaj je torej stric... učil?" naju je vprašal Hugo. Z Jamesom sva prikimala. "Lily, vadil sem priklic varuha in..." "Ja?" "No, na nek način mi je uspelo." "Ja, pa kaj še. Daj, da vidim." "Ja, James, daj da bova videla, kakšen je tvoj varuh," je dodal še Hugo. James je zaprl oči. Mislim, da je iskal najsrečnejši spomin. Ali pa se je koncentriral. "Ave zavetnikum!" Nič. Le majhen bel snop svetlobe se je za trenutek prikazal iz njegove palice. Poskusil je še enkrat. "AVE ZAVETNIKUM!!!" Iz njegove palice je skočil lesketajoč bel jelen in zagalopiral po sobi. "Bravo, James!!!" sva s Hugom navdušeno vzkliknila v en glas. Ko je Jamesov varuh izpuhtel, se je samovšečno nasmehnil. "Sem vama rekel, da znam priklicati varuha." "Oh, Jaaaaaaaaames! Kaj moraš res vedno biti takšen samovšečnež?" sem zagodrnjala in dala roke v bok. "Če dobro pomislim, ja," se je ponorčeval. S Preroškimi novicami, ki sem jih imela pod plaščem, sem ga treščila po glavi.
Hugo se je začel smejati, a ko je videl Jamesov pogled, je v trenutku postal resen. Nato smo se spet stlačili pod plašč nevidnosti in se odpravili iz sobane KŽTD v Veliko dvorano. Prišli smo ravno na kosilo. Usedla sem se med Denise in Albusa, ker sem videla, da Al malce preveč obrača oči k njej. Za kosilo smo imeli mesno lazanjo.
Po kosilu smo še sedeli za mizo in se pogovarjali. Ravno, ko smo že hoteli oditi je priletela Doris. Nisem si mislila, da bo oči tako hitro napisal odgovor.

Trochnmrkov trg 12, 2.9.2018

Lily!
Žal mi je, da sem Spacku prepovedal, da ti karkoli pove, ampak to ti hočem povedati sam. Ne samo tebi, temveč tudi Jamesu in Albusu. No, če hočeta še slišati Hugo in Rose lahko, ampak drugim lahko poveš sama. Stvar je v tem, da so sanje povezane z Mrlakensteinom. Vse vam bom povedal in razložil danes ponoči ob 1.00, v gryfondomski dnevni sobi. Bodite tam! Jaz in mama vas pozdravljava nazaj.

Oči

"Danes ponoči, v gryfondomski dnevni sobi... Zakaj pa tam? Mar se bosta s Spackom udejanila tja?" "Ne vem, Lils," je rekel Albus. "Saj bomo videli. Prepričana sem, da bo stric našel način, da se bo nekako sestal z nami," je rekla Rose. Oči nam je tudi poslal naše metle. Res ne vem, kako je uboga Doris lahko vse to prinesla.

ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾
24. januar 2015
ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾

3. del

*Lily Potter*
Odnesli smo metle v naše sobe in se sestali v dnevni sobi.
poglej sliko
Ura je bila 16.00, kosilo pa smo imeli ob 13. uri. Pogovarjali smo se o pismu. "Lils, mislim, da je spet nekaj narobe z očijevo brazgotino." "Kako to misliš, Al?" sem ga vprašala. "No, če..." "Pri Merlinovi bradi, saj je vendar očitno! Al, genijalen si! Če so bile sanje povezane z Mrlakensteinom, ga spet muči brazgotina, kajne? Zakaj bi sicer sanjal kaj takega?" "To sem ravnokar hotel reči, James." Zavila sem z očmi in se usedla zraven Rose na kavč. "Hej, Rose." "Hej, Lils. Kaj te muči?" "Ah, ti in Hugo morata danes ob 1.00 ponoči v gryfondomsko dnevno sobo." "Zakaj?" "No, James, Albus in jaz tudi moramo, ker se bomo srečali z očijem." "Kako, če pa... No, mogoče veš, kako bo to naredil?" "Ne. Le razmišljala sem, da se bosta s Spackom udejanila sem." "Kaj?! Tega ne sme!!!" Z roko sem ji zamašila usta. "Roses, tiše! Vsi naju gledajo." "Oprosti. Malce sem se razburila." "Malce?" Začeli sva se smejati. Čez nekaj časa so se nama pridružili še James, Albus in Hugo. Kmalu je bil čas, da smo se spet odpravili v Veliko dvorano na večerjo. Postregli so nam s kosom jabolčne pite, zraven katerega je bila kepica vanilijevega sladoleda.
poglej sliko
Večer je hitro minil in odpravili smo se v postelje. Ponoči me je zbudila Rose. "Pridi, čez deset minut bo ura ena!" je zašepetala. Prikimala sem in si čez spalno srajco oblekla plašč. Zbudili sva še Jamesa, Albusa in Huga. Ko smo prišli v dnevno sobo, tam ni bilo nikogar. "Oči?" sem prestrašeno rekla. Naenkrat je ogenj v kaminu močno zaprasketal in v plamenih se je pojavila očijeva glava. Vsi razen Rose smo začudeno pogledali in se usedli na kavč. Ker smo bili vsi preveč osupli, da bi kaj rekli je Rose vprašala: "No, kaj je zdaj s tistimi sanjami?" Oči je nekaj trenutkov molčal, nato pa povedal: "V brazgotini me ščemi že ves teden, a se nisem posebej oziral na to. Včeraj pa... Sanjalo se mi je o nekem dojenčku. Zraven je stal Mrlakenstein in neka ženska. Ko je vprašal, kako mu je ime, je ženska rekla, da je deklica. Že jo je hotel ubiti, a se je razjezila in rekla, da je sam hotel naslednika in da ni mogla vplivati na to, če bo deček ali deklica. Nato se je razjezil še sam in hotel ubiti otroka, a ga je ženska spet prestregla. Nato je od jeze zavpil in se izdejanil. Nato sem jo videl nekaj let starejšo. Imela je dolge črne lase in oči... bile so črne in ubijalske. Govorila je s kačo. Mislim, da je njegova hči. Še ena Spolzgadova potomka. Ampak tega ni nihče pričakoval od njega. Ne vem, če je deklica živa. Upam, da ni, ker... No, tega vam ne bi rad več povedal." "Oči, povej!" sem rekla. Zavzdihnil je in rekel: "Na koncu sanj sem videl še vas. Jamesa, Albusa in Lily. Lily, ne vem kaj to pomeni, ampak ti si stala v ospredju, James in Albus, vaju pa sem v sanjah komaj prepoznal, tako daleč od nje sta bila. Bojim se, da je dekle živo in da se vas poskuša znebiti. Mislim, da se bo maščevala. Ker sem ubil Mrlakensteina. Ampak... Saj so bile samo sanje, kajne?" Poskušal se je nasmehniti, a mu ni najbolj uspelo. "Oči... Kaj, če... Kaj če nam poskuša nekaj narediti?" "Ne vem, Lily. A izogibajte se vseh neznancev. Bolje rečeno neznank. Vsi! Tudi vidva, Rose in Hugo. In ne sprejemajte neznanih predmetov. Lahko so zakleti... Pazite se, velja?" Prikimali smo. "In če boste tudi sami sanjali karkoli nenavadnega, mi povejte, velja?" Spet smo prikimali. "Ampak oči. Si v sanjah slišal tudi kakšno ime?" "Morda sem," je zmajal z glavo. "No?" "Vendar se ne spomnim. Mislim, da je ženska omenila dekličino ime, a res ne vem... Morda se bom spo... Nekdo prihaja, se še slišimo!" "Oči!" Izginil je. Prišla je Denise. A začuda nas ni ogovorila. Nato smo spoznali, da hodi v spanju, zato smo odšli nazaj spat. V spanju sem imela nočne more o tem, kako neko dekle s črnimi lasmi ubije moja brata, mene pa muči, da bi povedala, kje sta oči in mami. Ko sem videla blisk zelene svetlobe sem se zbudila vsa prepotena. Med vrati je stala majhna postava. Hitro sem vzela palico in jo namerila. Ko je stopila naprej, sem videla, da je le Denise. "Lily? Si v redu?" "Ja, ja. V redu sem." "Nisem tako prepričana. Vsa prepotena si... Hej, ti je oči že povedal kaj o sanjah?" "Ja, je. Vsem vam bom povedala pri zajtrku, velja? Zdaj se moram naspati." Prikimala je in se zasanjano nasmehnila. Nato je odplesala v posteljo. Pospravila sem palico in zaspala nazaj. Zbudila sem se ob šestih zjutraj. Bila sem grozno nenaspana. Zbudila sem še ostala dekleta. Oblekle smo se in se odpravile na zajtrk. Na voljo smo imeli veliko vsega. Tudi čarovniške kosmiče.
poglej sliko
Pri zajtrku sem povedala Kate, Mariah in Denise o očijevih sanjah in o tem, da se moramo paziti. Vse so bile osuple. "Lily... Je to popolnoma resnično?" me je vprašala Kate. Prikimala sem. "Zakaj bi potem oči to sanjal? In zakaj bi ga potem bolela brazgotina, če je bilo dvajset let vse v redu?" sem rekla. Nemočno je skomignila z rameni. Ko smo pojedle, smo se odpravile v sobo, vzele šolske torbe in se odpravile k pouku. Najprej smo imeli na urniku nego čarobnih živali z Drznvraanovci, naš učitelj pa je bil Hagrid. Naslednjo uro smo imeli spreminjanje oblike s Pihpuffčani. Profesorica Cho Chang se je spremenila v sovo. Vsi smo bili navdušeni. Prvi šolski dan je bil super. Bil bi odličen, če čarobnih napojev ne bi imeli s Spolzgadovci. No, saj Scorpius je super in tudi ostali fantje. Ampak punce so nemogoče. Najhujše so
Dianne Crabbe, Jude Zabini ,in Tracey Flint.
No, profesor Toastwamp je zamujal k prvi uri napojev in smo se zato pogovarjali. Sama sem se pogovarjala s Scorpiusom, z Denise in s Hugom, ko je prišla do mene 'vsemogočna trojica'. "Glej, glej, koga imamo tukaj. Potterjevo!" je rekla Dianne. Ker sem jo ignorirala, je začela kričati name: "Kdo pa misliš, da si?! Misliš, da boš kaj boljša, če se boš družila s Spolzgadovcem?!" "S Scorpiusom se družim zaradi njegove osebnosti, ne zato, ker je Spolzgadovec! Sploh pa, če te kaj moti, se lahko obrneš in greš!!!" "Nihče ne kriči name, Potterjeva." Izvlekla je palico in tudi sama sem jo izvlekla. Zavpila je: "Hromi!!!" Jaz pa istočasno: "Protego!" Zarenčala je in se hotela pognati nadme, a se je pred mene postavil Scorpius. "Pusti Lily pri miru," je hladno in mirno rekel. "Scorp!" je bila Dianne ogorčena. "Za to boš še plačala, Potterjeva," je rekla Jude. Tracey je prikimala in me jezno premerila s pogledom, nato pa sta z Jude zvlekli Dianne do njihove mize. Scorpius se je obrnil k meni in se nasmehnil. "Hvala ti, Scorp," sem rekla in se nasmehnila nazaj. "Ah, saj ni nič. Če mi pa gredo na živce. Dianne samo hoče, da bi bil njena igračka. Tega ne mislim prenašati." "Zdaj sem te pa spravila v težave. Saj vidiš, kako je bila šokirana." Zasmejal se je in zmajal z glavo. "Se bom že znašel." Tisti trenutek je v razred stopil profesor Toastwamp in Scorpius se je moral usesti nazaj na svoje mesto. "Dober dan, otroci, dober dan. Sedite. Sem profesor Toastwamp in bom vaš učitelj čarobnih napojev. Kdo mi zna povedati, kaj... Pri Merlinovi bradi. Gospodična Potter! Lily Potter!"
"Dober dan, profesor!" sem se nasmehnila. "Zanima me, če si tudi ti tako nadarjena pri napojih, kot so tvoj oče mati in gospodič Albus. No gospodič James se vsaj trudi..." Skomignila sem z rameni. "Ah, prepričan sem, da ste." "Pa kaj še! Potterjeva pa nadarjena! Še ritorobi zaribanci znajo več urokov, kot ona!" "Kdo je to rekel?!" se je razjezil profesor. Vsi so se obrnili k Dianne, ki si je na obraz nadela uporniški izraz. "Gospodična Crabbe! Zaradi vaše izjave, bom Spolzgadu odbil deset točk!" "Vi ste najbolj butast profesor, kar jih je svet videl!!!" se je razjezila Dianne. "Dvajset točk!" je rekel profesor. Jezno je pospravila stvari, vstala in odšla iz razreda ter zaloputnila z vrati. "TRIDESET!!!" je profesor zavpil za njo. Nato si je nekaj zamrmral v brado in na tablo napisal: 'Do petka imate za domačo nalogo esej o ljubezenskem napoju! Pričakujem vsaj dvajset strani!' V razredu je završalo, le jaz nisem rekla ničesar. "Tišina!" Nato nam je do konca ure še razlagal o različnih napojih, a smo vsi videli, da ga je Dianne razjezila. Po koncu ure sem odšla do profesorja in rekla: "Oprostite, profesor." "Zakaj, Lily? Saj nisi ničesar naredila. Gospodična Crabbe me je razjezila. Ni prav, da se tako obnaša do tebe." "Hvala, profesor. Zdaj, ko vem, da nisem kriva, da ste jezni, se počutim bolje. Veliko bolje." "Kdo bi se sploh lahko razjezil nate, Lily? ... Zelo si podobna svoji babici. Razen oči. Te so Ginnyine." Nasmehnila sem se. "No, potem bom pa šla." Pokimal je. "Na svidenje, profesor!" "Na svidenje, gospodična Lily!" Odšla sem na kosilo, kjer so me že čakali James, Al, Rose in Hugo. Drugače so me vsi v jedilnici gledali, kot, da sem šlapl.
Usedla sem se med Rose in Jamesa. "Vsi že veste, kajne?" sem vprašala. "Ja, Lils. VSI že vemo, da se je MALFOY postavil zate. MALFOY!" je začel James. "Bi lahko govoril tiše?!" sem jezno zašepetala. Obrnila sem se k Spolzgadovskem omizju. Scorpius mi je pomahal in se nasmehnil. Pomahala sem nazaj in se še sama nasmehnila. Nato sem opazila grde poglede Dianne, Jude in Tracey. Hitro sem pogledala v krožnik. "Svetujem ti, da se izogibaš teh treh, Lily. Lahko so nevarne," je zašepetal Albus, ki je sedel med Denise in Hugom. Prhnila sem in se začela basati s hrano. "Te pa nevarne. Pes, ki laja ne grize. Vedno je bilo tako in vedno tudi bo," sem momljala s polnimi usti. "Lily, razburjena si, prosim nehaj se tako basati s hrano, ker se ti bo zaletelo!" je rekel Albus. "Meni? Meni se NIKOLI ne more zale...te-e-e...t-ti," sem začela, ko se mi je zataknilo. James se je smejal, Rose me je trepljala po hrbtu, Albus je zavzdihnil, Hugo je začudeno gledal, Denise pa je tako ali tako bila v svojem svetu. Ko sem nehala kašljati in se daviti je Albus že hotel nekaj reči, a sem ga prehitela: "Samo ne začenjaj, da si mi rekel, kaj se bo zgodilo. Samo ne začenjaj, prosim!" Tudi Rose mi je poslala podoben pogled, jaz pa sem le proseče odkimala. Na hitro sem se ozrla po jedilnici, a na srečo ni nihče ničesar opazil. Spila sem še bučkin sok, nato pa hitro vstala in se odpravila v knjižnico. Poiskala sem knjige o ljubezenskih napojih, si naredila miselni vzorec eseja in začela pisati. Pisala sem in pisala. Naenkrat sem se znašla v čudnih sanjah. Tekla sem skozi Prepovedani gozd, nekdo, zamaskiran v črn plašč s kapuco na glavi in čudno masko, pa me je lovil.
24. januar 2015
Sva že tekla po ulicah Londona. Hotela sem se skriti v neki ulici, a sem ugotovila, da je slepa. Obrnila sem se in človek je že stal pred menoj in me gledal v oči. Kar zmrazilo me je. Oči so bile črne in morilske. "AVADA KEDAVRA!" Bila je ženska. Ko me je zadel zelen blisk svetlobe, sem se vsa prepotena zbudila. Pogledala sem okoli sebe, a sem zaradi teme težko razločila kje sem. Ko so se mi oči privadile na temo, sem opazila, da sem še vedno v knjižnici. Vzela sem palico in zašepetala: "Lumos!" Uperila sem jo v esej in videla, da sem končala. Pospravila sem stvari v torbo in se odpravila v dom. Naenkrat sem na hodniku zaslišala korake. Prestrašeno sem obstala, saj še vedno nisem pozabila sanj. "Lily, spusti palico, no! Svetiš mi naravnost v oči," je zagodrnjal znan glas. "James!" sem veselo zašepetala in spustila palico. Snel je plašč nevidnosti. "Pridi pod plašč, da naju ne bodo odkrili." Zagrnila sva se s plaščem in odšla do doma. "Ampak kako si vedel, kje sem?" "Denise je bila zaskrbljena, ker nisi bila v postelji, zato je povedala Rose, ki je povedala Hugu in potem sva izvedela še midva z Albusom." Po nekaj trenutkih tišine me je vprašal: "Kaj si sploh delala vso popoldne? Saj nisi bila s Scorpiusom, ne?" "Ah, James, zakaj vedno pomisliš na kaj takega?! Bila sem v knjižnici. Napisala sem esej o ljubezenskem napoju, ki smo ga danes dobili pri napojih." "Do kdaj pa bi ga morala narediti?" "Do... petka." Zavzdihnil je in rekel: "Lils, včasih si res nemogoča. In esej pisala do zdaj?" "Ne." "Ja kaj si pa potem počela ves popoldan?" "V bistvu sem zaspala..." sem rekla in mu povedala za sanje. Bil je tiho. "James? Zakaj molčiš?" "To je čudno. Najprej očijeva brazgotina in sanje, zdaj že tvoje sanje... To mi ni všeč." Zdaj sem bila jaz tiho. "Kaj če bosta še vidva z Albusom sanjala nekaj v povezavi z vsem tem?" "Ne vem. Opiši mi masko, prosim." "Zakaj?" "Prosim. Da se prepričam, če je to kar mislim." "Dobro. Bila je srebrna, imela je narisane vzorce. Bili so kot nekakšne spirale. Imela je samo luknje za oči in reže za usta." "Kaj je imela oblečeno?" Njegov glas je zvenel pretreseno in šokirano. "Črn plašč. Na glavi je imela kapuco. In najbolj se spominjam oči. Črne. Morilske." "Saj veš, da so se Mrlakensteinovi privrženci imenovali Jedci smrti, kajne?" Počasi sem prikimala. "Veš kakšne so bile njihove maske?" "Od strahu sem se ustavila. "Torej, hočeš reči, da je bila tista ženska Mrlakensteinova hči in da morda poskuša priklicati Jedce smrti, da bi ponovno zbrala vojsko in hoče umoriti... nas?" "Ja, Lily. Točno to mislim." "Ampak... Saj so bile le sanje brez kakšnega posebnega pomena, kajne?" "Nisem tako prepričan. Nekatere sanje nas poskušajo opozoriti in mislim, da sta zato z očijem imela te sanje. Ne smeš jih kar pozabiti in prepričan sem, da moraš očiju povedati za te sanje." "Velja, ampak ne preko pisma. Rada bi uporabila način s katerim je oči govoril z nami, a ne vem kako naj to naredim." "Preprosto. Glavo potisneš v kamin, uporabiš prašek frčašek in razločno poveš naslov hiše." "Tako preprosto je? Ampak... Kje naj dobim frčašek?" "Zakaj pa misliš, da obstajata plašč nevidnosti in Ravbarjeva karta...?" "James, ne moreš kar tako v Meryascoveeno." "Jaz lahko," je rekel in pomežiknil. Prispela sva v gryfondomsko dnevno sobo. Ko sem videla, da so tam Albus, Denise, Hugo, Rose, Kate, Mariah in celo njena starejša sestra Danielle, sem bila začudena, da je vse tako skrbelo. James je pospravil plašč in vsi so me olajšano pogledali. "Oprostite, bila sem v knjižnici, napisala esej ter zaspala sem in imela sem čudne sanje. Povedala vam bom jutri, ker sem preveč utrujena. Hvala za razumevanje." Vsi so se zasmejali. "Dobro, ampak... Si v redu, Lily?" me je vprašala Danielle. "V redu sem, hvala za skrb." Odpravili smo se spat.
24. januar 2015
ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾

4. del

*Layla Mortem*
3.9.2018
Zdaj, ko sem mali Lily poslala sanje, bo zagotovo bolj previdna, ampak zakaj mi ne bi zaupala? Njeni rešiteljici bo gotovo zaupala. Hahaha. Ampak zdaj je pred mano prva naloga. Zbrati moram Jedce... Še znamenje moram narediti...
Čez kakšno uro...
Uspelo mi je. Na levici imam Mrlakensteinovo znamenje. No, zdaj moje znamenje.
Odšla sem do mame. "Mati, h Gwen grem. Izdejanili se bova v Prepovedani gozd in priklicali Jedce." "V redu. Pripravila bom kosilo za vse." "Hvala." Izdejanila sem se h Gwen. "Pozdravljena, Layla," me je pozdravila njena mama in se mi priklonila. "Gospa Blackmore," sem rekla in pokimala. Odšla sem v Gwenino sobo. "Si pripravljena?" sem jo vprašala. Iztegnila je levico in čez uro je imela znamenje. Prijela me je za roko in izdejanili sva se v Meryascoveeno. Odšli sva do Prepovedanega gozda in se ustavili na neki jasi. Pogledala sem v nebo in videla temne oblake, ki so ga prekrivali. "Vreme je popolno," sem rekla. Vzela sem palico in jo pritisnila na znamenje. Kača na znamenju se je začela zvijati in kmalu se je okoli mene prikazalo nekaj Jedcev. "Pozdravljeni, vsi skupaj. Naj se vam najprej predstavim. Sem Layla. Layla Mortem. Mrlakensteinova hči." Završalo je. "TIŠINA!!!!!!!!!!" sem tako glasno zavpila, da so iz krošnje odletele ptice. "Poklicala sem vas, da bi se ponovno združili, da bi končno premagali tiste ničvredne Potterje, da bi zavzeli svet!" "Ampak, Madame?" "Želiš...?" "Yaxley, Madame. Kako bomo to storili? Med zadnjo vojno smo izgubili veliko Jedcev in veliko jih je tudi v Azkabanu." "To ne bo problem. Zaupajte v mojo kri. V Spolzgadovo kri." "Torej je res, Madame? Res ste njegova hči?" Zarenčala sem in se obrnila k Jedcu, ki je to rekel. "Kako vam je ime?" "Fenrir. Fenrir Siwodlack." "Volkodlak torej... Da, res sem njegova hči." "Kaj pa dokaz?" Naprej je stopil nek Jedec smrti. "Sem Barty Hulesh, Madame," je rekel in si obliznil ustnice. "Vsi vemo, da je bil Lord Spolzgadov potomec in je znal govoriti s kačami. Zato me zanima, če tudi vi to znate." Nasmehnila sem se in v kačjem jeziku rekla: "Pridite, moje sssessstre. Pridružite sssse mi." Zaslišalo se je šumenje listov in kmalu je bilo okoli mene okoli šestdeset kač. Vsi Jedci smrti so se mi spoštljivo priklonili. Največja kača mi je splezala okoli vratu. "Potrebujem gossssspodarico," mi je rekla.
"Torej boš odsssslej moja zaupnica. Klicala te bom... Bassssillya. Osssstale lahko gresssste." Ko so kače izginile sem rekla: "Pustiti moramo znak, da smo bili tukaj, kajne?" Vsi so prikimali. Nasmehnila sem se, vzela palico, jo uperila v nebo in zakričala: "MORSMORDRE!!!"
Ko se je znamenje vžgalo v nebo sem rekla: "Pojdite v moj dvorec. Moja mati vas bo čakala. Gwen, ti veš, kje sem doma." Pokimala je. Ogrnila sem se s črnim plaščem in letela do Azkabana. S kletvijo sem uničila del zgradbe, kjer so bili zaprti Jedci smrti.
Nato sem še šla do Ministrstva, kjer so imeli spravljene njihove palice in jih ukradla. Ko sem prišla nazaj v Azkaban so stali pred mano. "Pozdravljeni. Sem Layla Mortem, Mrlakensteinova hči. Prišla sem vas rešiti, saj bom ponovno zbrala očetovo vojsko in želim, da nas bo še več." Razdelila sem jim palice, prijeli smo se za roke in izdejanili na dvorišče maminega dvorca.
Usedla sem se na čelo mize. Bilo je zanimivo gledati, kako sem si podredila že veliko Jedcev. "Za vas imam nekaj nalog. Yaxley, Siwodlack in Hulesh, vi greste v Nokturno ulico iskati ljudi, ki so pripravljeni postati Jedci smrti. Če ne bo šlo drugače, jih mučite, dokler ne privolijo. Narcissa, Lucius in L'ohol, pojdite v Prepovedani gozd in pridobite na našo stran pošasti in zveri. Blackmore, ti pojdi na jaso in opazuj, kaj se bo dogajalo. Gwen, ti greš z mano k velikanom. Ostali pojdite po vsej Angliji in še tam pridobivajte Jedce smrti. Razdelite se po skupinah. Za vas velja isto kot za Yaxleya, Siwodlacka in Hulesha," sem naročila. Naenkrat je pritekla mama in rekla: "Zunaj so neki ljudje iz Ministrstva!"
Pomignila sem mami in Gwen naj gresta z mano in rekla: "Počakajte tukaj, takoj bom opravila s tem." Vsi so kimali in se klanjali. Odšla sem ven in videla tri moške, ki so bili 'politično' oblečeni. "Kaj hočete? Zakaj kalite moj mir?" sem srdito vprašala. "Gospodična Mortem! Izvedeli smo, da je danes, v Prepovedanem gozdu, ki je last Bradavičarke bilo na nebu Saj Veste Čigavo znamenje..." "Lahko kar rečete Mrlakensteinovo, saj ga tako ali tako ni več," sem rekla s prikrito žalostjo. "No, vemo, da je vaša družina zelo tesno povezana z rodom spoštovanega Salazarja Spolzgada, katerega potomec je bil tudi Saj..." "Mrlakenstein, ja." "Tako je. Zaradi tega sklepamo, da ste vi priklicali to znamenje.
"A res?" "Tako je! Salazar in njegovi potomci so navadni coprniki! Tudi tisti, ki so se družili s tem rodom in vi spadate med njih! Vi ste priklicali Saj Veste Čigavo znamenje!" se je name razjezil nek moški srednjih let. Nasmehnila sem se in rekla: "Veste gospod, čisto prav imate. O tem, da sem jaz priklicala tisto znamenje. Vendar nihče, ponavljam, NIHČE ne bo žalil mojega rodu!" Vsi so osuplo zajeli sapo in eden je rekel: "Gospodična Mortem, aretirani ste zaradi priklica Temnega znamenja." Že so hodili proti nam, ko sem Gwen in mami poslala pogled, češ: 'Saj vesta, kaj moramo.' Skupaj smo dvignile palice in zavpile: "AVADA KEDAVRA!" Blisk zelene svetlobe in moški so bili mrtvi. "Basssillya, kosssilo," sem rekla v kačjem jeziku. Kmalu se je priplazila in pojedla moške. Z nasmehom na ustnicah sem prijela Gwen za roko in izdejanili sva se na goro Infernus.
*Lily Potter*
(hahahahahahahahahahahahaha :''DDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDD)

Ko sem se zbudila je bilo še temno, a sem bila naspana, ker sem včeraj spala v knjižnici. Zato sem si že pripravila stvari in odšla v dnevno sobo. Na moje presenečenje je v kavču sedel Albus. "Al? Kaj pa ti tukaj?" "Ah, ne morem spati. Isto vprašanje za tebe." "Že včeraj sem se naspala. Saj veš, v knjižnici." Prikimal je. Usedla sem se zraven njega. Pogovarjala sva se približno dve uri, ko sem se odločila, da ga malce izprašam o Denise. "Albus?" "Lily?" "Eno vprašanje imam zate... Ti je všeč Denise?" "Pa... No... Saj ni... Mislim... Ne... Ja, zelo!" Zasmejala sem se. "Nehaj, to je super mučno!" Zmajala sem z glavo in rekla: "Nihče še ni umrl, ko je priznal, da mu je nekdo všeč, Al. Kot vidim tudi ti nisi." Smejala sva se. "Kaj pa Scorpius?" me je vprašal po nekaj trenutkih tišine. Globoko sem vdihnila in izdihnila ter bila tiho. "Liiiiily." "Albuuuus." "Ne more ti biti hudega, saj tako ali tako cela šola govori, da sta par." "KAJ?!" "Lily, tiše!" "Saj je ura šest! Zakaj to govorijo?!" "Ker te je branil pred Dianne. Ampak verjemi, da James, Hugo, Rose, Denise, Mariah, Kate, Danielle, Jennifer, Jamesovi prijatelji, moji prijatelji in jaz vsem, ki nas vprašajo, če sta res par rečemo, da ni res." "Pri Merlinovi bradi! Upam, da res." Nato sva odšla v sobe, da se oblečeva. Zbudila sem dekleta. Pri zajtrku so se še našli primerki, ki so me gledali kot, da sem Mrlakenstein, ampak mi je bilo vseeno. Prišle so sove s pismi in med njimi je bila tudi Doris. Prinesla nam je Preroške novice. Najprej je - tako kot vedno - pogledal James. "Lily, Al? Mislim, da morata videti tole," je rekel in nama podal časopis. Ko sem pogledala naslov prve strani, sem bila šokirana. Pisalo je: 'TEMNO ZNAMENJE NAD PREPOVEDANIM GOZDOM'. "Mar to pomeni...?" sem prestrašeno pogledala Jamesa. "Začela je zbirati Jedce," je rekel in prikimal. "Ničesar ne piše o kakšnem imenu storilca ali kaj podobnega. Niti priimka ni. Ti troli mislijo, da se je Mrlakenstein vrnil! Oh!" "Pokaži," je zahteval James. Albus mu je dal časopis. James je samo zmajal z glavo. Prelistal je še dalje in rekel: "Množični pobeg iz Azkabana." Vsi smo bili osupli. Nato smo odšli k pouku. Prvo uro smo imeli obrambe pred mračnimi silami s Spolzgadovci. Do mene je prišel Scorpius. "Hej, Lils." "Hej, Scorp." "Kako si?" "Sem bila bolje, ampak vseeno sem v redu." "Hočeš reči, da nisi najboljše volje zaradi tega, ker cela šola misli, da sva par?" Prikimala sem in rahlo zardela. "Ah, Lily. Pusti jih, saj bodo že pozabili. Poleg tega, ni več veliko učencev, ki buljijo v naju," je rekel in se nasmehnil "Sem opazila danes zjutraj," sem rekla in se zasmejala. Nato je vstopila profesorica Hannah Abbot in Scorpius se je moral usesti na svoje mesto.
Tako kot pri vsakem predmetu sem sedela med Denise in Hugom. Profesorica nam je ravno razlagala o obrambnih urokih, ko sem dvignila roko in vprašala: "Profesorica, nam lahko prosim poveste kaj o Temnem znamenju?" Zajela je sapo in pogledala po razredu. Vsi smo s pričakovanjem zrli vanjo. Nato je pogledala v tla, pa spet nas. "Kakor veste, poznamo dve čarovniški vojni. Prva se je zgodila pred približno petdesetimi leti. Povzročil jo je lord... lord Mrlakenstein. Imel je mogočno vojsko. Ne samo coprnikov, pač pa tudi različnih zveri in pošasti. Imel je veliko podpornikov. Njegovi pripadniki so se imenovali Jedci smrti. Na levi podlakti so imeli znamenje. Z njim so priklicali Mrla... Mrlakensteina. Znamenje je bila Njegova glava, iz katere se je vila njegova kača, Nagini. Tudi drugo čarovniško vojno je povzročil on. Vse se je začelo pred triindvajsetimi leti, ko so nad grobom njegovega očeta na nebu odkrili prav to znamenje. Njegovo glavo iz katere se je vila njegova kača. Isto znamenje so včeraj odkrili nad Prepovedanim gozdom. Ministrstvo misli, da se je vrnil, ampak jaz mislim, da je za tem nekaj večjega. Mogočnejši človek kot je bil on." Do konca ure smo vsi ostali tiho. Le profesorica je dokončala svojo razlago o obrambnih urokih. Po koncu ure sem hitro pospravila in hotela iti, a so se pred vrata postavile Dianne, Jude in Tracey. "Želite, 'princeske'?" sem ironično vprašala in privzdignila obrvi. "Tvojo palico," je rekla Dianne. "Zakaj?" sem vprašala. "Ah, daj no. VSI vemo, da imaš PRAPALICO!" je rekla Jude. Od nekod se je znašel Scorpius. "Kaj spet hočete?!" Tokrat je bil razjarjen do konca. "Njeno palico," je ponovila Jude in ga srepo pogledala. "Ne boste je dobile, zdaj pa izginite!" je napol zavpil. "Ne bomo, Scorpi. Sploh pa si pozabil, da si moj, ljubček," je začela Dianne. "Ah, utihni! Ne vidiš, da mi gre na bruhanje, že če pomislim nate?! Pridi, Lils," je rekel in odrinil 'vsemogočno trojico'. Povlekel me je za sabo do učilnice napojev, ki smo jo imeli na urniku - spet s Splozgadovci. "Lily, si v redu?" "V redu sem, pa še to po tvoji zaslugi," sem rekla in ga močno objela. Na srečo še nobenega ni bilo v razredu. Presenečeno me je pogledal in se zasmejal. Zardela sem. "Zakaj sploh hočejo tvojo palico?" "Nisi slišal?" Odkimal je. Izvlekla sem palico in mu dovolila, da si jo ogleda. "A ni to...?" "Prapalica, Žezlo usode, Svetinja ali kakorkoli hočeš imenovati to palico. Moja je. Izbrala me je na Prečni ulici tistega dne, ko je prišlo pismo z Bradavičarke in smo šli po nakupih." "Wow." Zasmejala sem se. Vrnil mi je palico in me pogledal na čuden način. Ne tako, kot so me gledali pri zajtrku. Tudi ne tako, kot me gledata starša in brata. Ni bil sovražen, niti prijateljski. Kot sem rekla je bil čuden. Nisem poznala tega načina. Usedla sem se na svoje mesto in si pripravila stvari. Scorpius je naredil isto. Kmalu so prišli še ostali učenci. S Scopiusom sva se že pogovarjala, nato pa sta se še nama pridružila Hugo in Denise. Kmalu je nekdo zakričal: "Profesor prihaja!", zato se je Scorp moral usesti nazaj. "Dober dan, učenci, dober dan!" "Profesor Toastwamp?" "Želiš Lily?" "Esej..." sem rekla in mu podala nalogo. Osuplo je prelistal strani. "Pri Merlinovi bradi! ŠTIRIDESET STRANI? Tako obsežnega eseja o ljubezenskem napoju še nisem videl v življenju, gospodična Potter!" "Seveda ve vse o tem, samo poglejte kako se gledata s Scorpiusom!" "GOSPODIČNA CRABBE, TOKRAT VAS IMAM DOVOLJ! Z MANO GRESTE K RAVNATELJICI, DA BO RAZMISLILA O PRIMERNI KAZNI ZA VAS! KOT PREDSTOJNIK VAŠEGA DOMA SEM ZGROŽEN, RESNIČNO ZGROŽEN NAD VAMI!!!" je zakričal profesor, zgrabil Dianne za roko in jo odvlekel iz razreda. Nekaj učencev se je smejalo, nekaj je bilo osuplih, Jude in Tracey, pa sta se SEVEDA spravili name. "Vidiš, kaj si zdaj naredila, Potterjevka?! Brez sramu si!" je začela Jude. "Zdaj pa dovolj! Kaj bi rada, saj nisem nič naredila! Nisem kriva, če je Dianne butasta in pove vse svoje misli na glas! Zdaj me pa vsaj enkrat že pusti pri miru!!!" "Ne boš tako govorila z mano, ti umazanka! Čudi me, da nisi brezkrvnica!" Jezno sem vstala. "Moja teta je rojena v bunkeljski družini in je NEŠTETOKRAT pametnejša od tebe!!!" "In ti jo poveličuješ, ker tudi sama želiš biti brezkrvnica, kajne?" "MOJA MAMA NI BREZKRVNICA TI NEUMNA KOKOŠ!!!!!!!!!!" je zakričal Hugo in izvlekel palico. "Hugo ne, ni vredna!" sem rekla in jo jezno pogledala.
"Pusti ga, da se spopade z mano, no! Saj ga bom tako ali tako premagala. Naenkrat jo je nekdo porinil po tleh. "Scorp!" "Zdel se mi je pravi čas, da vskočim," je rekel in se nasmehnil. "Ko bo Dianne to slišala, ne bo zadovoljna, Scorpius. Si pozabil na letošnje poletje?" "Letošnje poletje je bilo tako kot vsako doslej, Jude!" "Dianne ni rekla tako..." "DIANNE JE NAVADNA GRDA LAŽNIVKA!!!" je zavpil. Tracey je zajela sapo in rekla: "Ne smeš tako govoriti, Scorpius. Dianne nama je veliko povedala o tem poletju." "DIANNE LAŽE O VSEM KAR NAJ BI SE ZGODILO TO POLETJE!!!" "Zakaj pa je potem bila en teden v tvoji hiši?" "V hiši MOJEGA OČETA. Ker je bil njen oče najboljši prijatelj mojega očeta v času, ko sta bila na Bradavičarki. Zato se naj kar obriše pod nosom, če misli, da me kaj gane, da se meče za mano!!!" "Scorp...?" sem rekla, ker nisem vedela, kaj naj si mislim. "Razložil ti bom pozneje, Lily, obljubim," je rekel in me pogledal z njegovimi lepimi sivimi očmi. Ah, kaj pa govorim! Kako sploh vem, da ima sive oči? Saj ni važno. "Ampak kot vidim, te je Potterjevka čisto 'očarala'. Dianne niti ne pogledaš več," je rekla Tracey. "Kaj sploh vidiš na tej grdi neumnici?" mu je zaničevalno rekla Jude. "O meni ne boš govorila tako!" sem jezno, vendar mirno rekla. Jude je vstala in rekla: "Oho! Nekdo se je pa razjezil! Kaj mi boš pa storila? Navaden izrodek si!!!" "MOJA SESTRIČNA NI IZRODEK!!!" se je spet vmešal Hugo. "Seveda je, prapalico je kar ukradla iz Dumbledorjevega groba! Nič boljša ni od samega lorda Mrlakensteina!" je rekla Tracey. "NE PA NISEM!!! PALICA ME JE IZBRALA!!! IN NE PRIMERJAJ ME S TEM IZMEČKOM, KI JE BIL NAVADEN MORILEC!!!" Učenci so zajeli sapo in gledali od mene do Jude in Tracey. "Oh joj, nekdo je še bolj jezen! Kaj pa boš? Saj tako ali tako nimaš prapalice! Ta, ki jo imaš je ponaredek, nič drugega!" je rekla Jude. Kot, da bi se zmenila sva s Scorpiusom oba naenkrat izvlekla palici in jezno zavpila: "HROMI!!!!!!!!!!" Moj urok je zadel Jude, ki jo je odneslo na konec učilnice, da se je zaletela v omaro in pristala na tleh ter lovila sapo. Scorpiusov urok je bil nekoliko manj mogočen, a se je Tracey vseeno udarila ob rob mize in pristala na zadnji plati. Gryfondomovci in fantje iz Spolzgada so navdušeno ploskali in vzklikali, dekleta iz Spolzgada pa so bila ogorčena. Čez pet minut sva s Scorpiusom že sedela v ravnateljičini pisarni, kjer je bila tudi Dianne. Stole sva premaknila kakšen meter in pol stran od nje. "Gospodič Malfoy, gospodična Potter in gospodična Crabbe. ZELO sem razočarana nad vami! Še posebej nad vami, gospodična Crabbe. Kako si drznete žaliti svojo sošolko?!" "Kako si drznem?! Tako kot si ona drzne zapeljevati Scorpiusa!!!" "Kako prosim?" "Profesorica McHudurra, izmišljuje si! Lily me nikoli ni zapeljevala! Sploh pa, če bi me to ni njena stvar!!!" je rekel Scorpius in grdo pogledal Dianne. "Ja pa je moja stvar! Si pozabil na letošnje poletje?!" "NE, NISEM POZABIL, DA SI VES ČAS RINILA VAME, KOT DA SEM TVOJA LAST!" "Scorpi!!! Kako lahko rečeš kaj takega?! Saj pa veš, da sva bila vsako poletje skupaj!" "Pa ne po moji lastni volji! S tabo sem se pogovarjal le, da ne bi razočaral očeta!!!" "Zdaj pa dovolj! Vsi trije boste opravili kazen!" "Ampak gospa..." "Tiho Lily! Brez izjem! Gryfondomu bom odbila deset točk, Splozgadu pa štirideset. Res ni sprejemljivo, da se tako obnašate že tretji šolski dan!" "Zakaj pa trideset?! Zakaj ne dvajset?!" se je spet pritoževala Dianne. "Zaradi vas, gospodična Crabbe in zaradi Zabinijeve in Flintove. Vi ste s svojim obnašanjem spravili Spolzgad ob dvajset točk, onidve vsaka po pet točk, gospodič Malfoy pa deset točk." "TO JE NEZASLIŠANO!!! KO BO MOJ OČE IZVEDEL ZA TO..." "Bo kaj?! Ne boste ugovarjali gospodična Crabbe! Za kazen boste s Hagridom odšli v Prepovedan gozd!" "KAJ?!" "Gospodična Crabbe, PROSIM UTIHNITE!" "NE BOM ŠLA V PREP..." "JA, BOSTE ŠLI!!!" Dianne je utihnila in grdo pogledala naju s Scorpiusom. "Profesorica...?" "Želite, gospodična Potter?" "Kaj pa bomo... delali v Prepovedanem gozdu?" "Boste izvedeli takrat, ko bo pravi čas," je rekla in se nasmehnila.
Čez dva tedna so nas obvestili, da bomo kazen odslužili tisti večer. Po večerji smo morali z gospodom Filchem do Hagridove koče. Ko smo prispeli, nam je Hagrid izrekel dobrodošlico. Ko je videl, da je Dianne zavila z očmi je samo zmajal z glavo in se obrnil k nama s Scorpiusom. "Pozdravljeni! Dans bomo šli v Prepovedani gozd. Raziskal bomo jaso, kjer je nekdo pričaral Temno znamenje." "Res?" sem vprašala. "Si prestrašena Potterjevka, a?" "Gospodična Crabbe, tišina!!!" je zakričal Hagrid na njo. Zarenčala je, ampak je vseeno utihnila. "Pridite, gremo." Odšli smo za njim. Kmalu smo prispeli na tisto jaso. Hagrid je rekel: "Tako, zdaj se bomo pa razdelil, ker je jasa še kr velka. Lily, Scorpius, vidva bosta šla na drug konc jase, gospodična Crabbe... Vi ostanete tuki, z mano." S Scorpiusom sva odšla na drugi konec. Iskala sva v grmovjih, na drevesih, da bi našla karkoli, a nisva našla ničesar. Naenkrat pa se je ob robu jezera, ki je bil nekaj metrov stran od jase v mesečini nekaj zasvetlikalo. "Scorp, glej!" sem rekla in pokazala k jezeru. "Super!" Stekel je tja, jaz pa sem za njim zakričala: "SCORP, POČAKAJ ME, NO!" Ko sem prispela tja, sem videla masko, ki je zagotovo pripadala enemu od Jedcev smrti. Scorpius se je že hotel dotakniti maske, ko sem ga potegnila nazaj. "Scorpius, ne! Saj sem ti povedala, kaj mi je rekel oči. Ne smemo se dotikati neznanih predmetov, ker so lahko zakleti!" "Ah, daj no, Lils. Kaj mi bo pa naredila ta maska? Ugriznila me bo?" mi je rekel in se zasmejal. Spet sem ga potegnila nazaj in se usedla na njegove noge. "MALFOY, POSLUŠAJ ME! KAJ ČE SE TI KAJ ZGODI?! PUSTI TO MASKO PRI MIRU!!!" "Lily, si v redu?" "NE, NISEM V REDU!!! ...Ne dotikaj se maske, Scorpius, rotim te..." "Prav, ne bom se dotaknil maske, v redu?" "Prisezi...!" "Prisežem!" je rekel in dvignil roke. "V redu," sem rekla in vstala. Palico sem namerila v masko in rekla: "Lebgardium leviosa!" Maska je zalebdela. Odšla sva nazaj k jasi in Scorpius je poklical Hagrida. Hitro je pritekel, Dianne pa je ostala na drugi strani in se usedla na štor. S prekrižanimi rokami na prsih je jezno strmela predse. Ob pogledu nanjo mi je šlo na smeh, a sem morala ostati skoncentrirana na urok. Spustila sem masko na tla in Hagrid je pokleknil zraven. Ni se je dotaknil. "To je maska enga izmed njih. Jedci smrti so bli tuki," je rekel. "Ampak, Hagrid... Zakaj so bili tukaj?" "Ne vem, Lily, ne vem. Ne vem kuga so tile spake delale tuki. Ampak vem, da ni blo nč dobrga... Pridite, gremo nazaj." Iz žepa je izvlekel nek robec in z njim prijel masko. Nič se mu ni zgodilo. Palico sem za vsak slučaj držala v roki. Ko smo prispeli do Dianne sem za njo zaslišala šumenje listja. Tudi ona ga je slišala, saj se je hitro odmaknila in stopila za Hagrida. "Kdo je?" sem prestrašeno vprašala in s palico merila v drevo. Tudi Scorpius je izvlekel svojo palico. Štor na katerem je sedela Dianne, sem uročila, da je lebdel in ga z vso močjo zabila v drevo. Izza drevesa se je v nebo izvil črn dim. Ugotovila sem, da je Jedec smrti. S Scorpiusom sva kričala: "Hromi!" in ga poskušala zadeti, a nama ni uspelo. Naenkrat je izrekel kletev smrti in poskušal zadeti Scorpiusa, a sem se postavila pred njega in zavpila: "PROTEGO!!!" Kletev se je odbila in udarila v drevo, ki je padlo in zagorelo. "GREMO, GREMO!!!" sem kričala. Dianne je hodila prva, za njo je bil Hagrid, jaz in Scorpius pa sva hodila vzvratno in pazila, da ne bi kdo prišel od zadaj. Kmalu smo prišli iz gozda. Hagrid nas je hitro pospremil v grad. Pričakala sta nas hišnik in ravnateljica. Ko smo povedali, kaj se je zgodilo in ko smo ji pokazali masko, je bila osupla. S svojim robcem je previdno prijela masko in jo odnesla v svojo pisarno. Nas je gospod Filch nagnal spat, Hagrida pa je odpeljal v sobo, ki je bila narejena zanj, če bi se slučajno kaj takšnega zgodilo in ne bi bilo varno ostati v njegovi hiški. Ko sem prispela v sobo sem o vsem povedala Mariah, Kate in Denise. Vse so me izpraševale, če sem v redu in če sem poškodovana. Ko sem jih KONČNO prepričala, da sem v redu in da se mi ni nič zgodilo smo odšle spat.

ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾
24. januar 2015
13. avgust 2013 14:54

ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾

5. del

*Layla Mortem*
"Greva, Layla," je rekla Gwen.
poglej sliko
Pokimala sem. Prečkali sva kamniti most in vstopili v tunel. Kmalu sva prišli na prosto in videli svet velikanov. Bilo jih je veliko. Živeli so v velikih jamah, ki so bile v gori. Sicer jih je bilo nekaj tudi v dolini. Ti naj bi bili najpomembnejši velikani. Zato sva poleteli k njim. K nama je prišel največji velikan in vprašal: "Kdo sta in kaj želita?"
poglej sliko
"Sva Layla Mortem in Gwen Blackmore," sem rekla in pomignila Gwen, da se morava prikloniti. Ko sva se priklonili, se je priklonil še velikan zato sem nadaljevala: "Prihajava v miru. Želiva le, da se nam pridružite." "Kako to mislite?" "Si mar ne želite, da bi lahko živeli med ljudmi? Da bi vas spoštovali, ne preganjali in vas hoteli ubiti?" Za trenutek se je zamislil. Že je hotel napasti, zato sem stopila korak nazaj, a je nazadnje rekel: "Želimo, želimo. Ampak... kako boste to dosegli?" "Ljudi lahko pripravim, da naredijo karkoli." "Že, a kako nam boste to dokazali?" Nasmehnila sem se in vprašala: "Koga naj pripravim, da nekaj naredi?" "Lahko mene. Pripravite me do tega, da se vam bomo pridružili. Vendar ne s tisto... Kako je že? Imerotajevo kletvijo ali kako se imenuje?" "Imperatorjevo kletvijo." "Da, ta je. Pa tudi ne s kletvijo... krožnih?" "S kletvijo križanih." Prikimal je. "Dobro, da poskusim," sem rekla in se sladko nasmehnila. Vzela sem palico, jo namerila v njegovo glavo in rekla: "CHITLIVIUM!" Videla sem prizore iz njegovega življenja. Njegovo družino, kako neka velikanka umre, otroke, imela sem ga pod nadzorom. Vstopila sem v njegove misli in rekla: "Lahko jo obudim od mrtvih. Samo, če mi boste pomagali." Prekinila sem urok. Velikan me je pogledal in prikimal. "Hvala," sem rekla in z Gwen sva se spet priklonili. "Ko vas bom potrebovala, bom prišla in izbrala nekaj vaših mož," sem rekla. "Seveda, vsem nam bo v čast, če vam bomo lahko pomagali, Madame Mortem," je rekel in se še sam priklonil. "Nasvidenje," sva rekli z Gwen in odleteli do tunela. ko sva prišli preko mostu sva se prijeli za roke in se izdejanili nazaj v dvorec. Ravno sem videla, da so Narcissa, Lucius in L'ohol stopili v dvorec. Z Gwen sva odšli noter in se usedli za mizo. Jaz sem kot vedno sedela na čelu mize. Za mizo je že sedelo nekaj Jedcev in videla sem, da so nekateri tudi bili novi. "Znamenja. Ste jim naredili znamenja?" sem vprašala. "Smo, Madame," je rekel eden izmed Jedcev. Obrnila sem se k Narcissi in ji poslala vprašujoč pogled. "Na našo stran nam je uspelo pridobiti akromantule, trole, kač nismo uspeli priklicati in kmalu bodo pod našim nadzorom tudi morakvarji, Madame," je rekla. "Odlično. Koliko akromantul in trolov vam je uspelo pridobiti?" "Okoli trideset akromantul in približno dvajset trolov." Pokimala sem in se ozrla po novih Jedcih smrti. "Upam, da so vam razložili, kdo sem in zakaj vas potrebujem," sem rekla in se nasmehnila. Prikimavali so. "Dobro, me veseli. Zdaj pa mi dovolite, da grem v Prepovedani gozd pridobiti na našo stran še kače," sem rekla in se izdejanila kar od tam. Seveda spet v Meryascoveeno. Od tam sem poletela na jaso, k Blackmoru. "Blackmore, pokaži se! Kje si?" "Tukaj, Madame," je rekel in stopil iz sence dreves.
poglej sliko
Za sedemindvajsetletnika je izgledal še kar dobro... Otresla sem se svojih misli in ga vprašala: "Je že kdo prišel?" "Ne, nihče še ni bil tukaj. Ampak kmalu bodo prišli, Madame," je rekel in mi podaril nagajiv nasmešek. "V redu. Pogovoriti se moram s kačami," sem rekla in se še skoraj sama nasmehnila. "Pridite prijateljice moje. Potrebujem vassss. Imam eno proššššnjo, ki je zelo pomembna. Pridružite sssse mi v boju. Potrebujem vassss na sssvoji ssstrani, ker bo v kratkem vojna. Lahko računam na vasssss?" sem rekla v luskiščini. Vse so mi pritrdile s sikanjem in kimanjem. "Hvala vam, ssssessstre." "Madame?" "Želiš, Blackmore?" "Kličite me William," je rekel in mi pomežiknil. "Ti pa ne bodi tako predrzen z menoj... WILLIAM," sem rekla in mimogrede zažgala drevo za njim. Samo zasmejal se je. Uh, je nadležen! "Se vidiva," sem rekla in odletela v Meryascoveeno. Nato sem se izdejanila nazaj v hišo.

*Lily Potter*
poglej sliko
(skoraj umrla od smeha :''DDDDDDDDDDD hahahahaha xĐ)

"Lils, zbudi se, vstati moramo!" me je zbudila Kate. Zaspano sem odprla oči in nekajkrat pomežiknila, da sem se privadila na svetlobo, ker je Kate prižgala luč. Hitro smo se oblekle in odšle na zajtrk. Ko smo prišle v jedilnico smo bile malo zmedene. Vsi učenci so bili pomešani med seboj. Odšla sem tja, kjer naj bi bilo Gryfondomovsko omizje, ker sem tam videla Jamesa, Albusa in... Scorpiusa?! James in Al sta sedela na eni strani, na drugi pa Scorpius. Usedla sem se zraven njega. "Kaj za...?" "Dobro jutro, Lils. Ravnateljica nam od danes naprej dovoli, da sedimo pri katerem omizju hočemo," je rekel Scorpius. Zmajala sem z glavo in pojedla zajtrk. Pouk je potekal tako kot po navadi. Le Dianne že dva tedna ni imela nobenih izpadov. Po kosilu smo Scorpius, Hugo in jaz odšli v knjižnico, da smo skupaj naredili nalogo. Tam sta bila tudi James in Albus, ki sta mene in Scorpiusa spremljala pri vsakem gibu. "Lahko že enkrat nehata?! Nadležna sta!" sem se razjezila, ko mi je bilo vsega dovolj. "Kaj pa sploh delava?" me je vprašal James in z Albusom sta povesila pogled h knjigam. Včasih naravnost sovražim dejstvo, da sta moja brata. Hugo se je zahihital, jaz pa sem rekla: "Dobro vesta kaj!" Ker sta me ignorirala sem vstala in jima zaprla knjigi. "Lily, učiva se!" sta protestirala. "Učita se komaj deset sekund! Kaj sta delala prej pa je navadna neumnost!" "Lily, daj pusti ju, no," je rekel Scorpius in me povlekel nazaj, da sem se usedla. "Naj nehata!" sem kljubovalno rekla in prekrižala roke na prsih. "Lily." Molčala sem in trmasto strmela predse. "Lily?" Še vedno sem bila tiho. "Lily!" je rekel in začel tleskati s prstmi pred mojim obrazom. Začela sem se smejati. "Scorp, nehaj, no. Saj sem spregovorila!" Še sam se je začel smejati. S kotičkom očesa sem opazila, da sta James in Albus spet umaknila pogled z njunih knjig. Srepo sem ju pogledala in hotela nekaj reči, ko me je Scorpius vprašal: "Lily, kaj pomeni ta beseda?" "Katera beseda?" S prstom je pokazal na nek znak, ki je bil narisan v Povestih Barda Biritcha.
poglej sliko
"Počakaj, mislim, da je to runa." Poiskala sem knjigo z runami. Prinesla sem jo nazaj k mizi in pregledala celo knjigo, a znaka ni bilo notri. Nekaj časa sem še opazovala znak, nato pa se mi je posvetilo. "Pri Merlinovi bradi, kako sem NEUMNA!!! Oh!!!" "Lily, kaj je narobe? Sploh pa nisi neumna!" je rekel Scorpius. Stresala sem z glavo. "James, Albus, vama je ta znak znan?" sem vprašala in pokazala znak, ki je bil narisan v knjigi, ki jo je bral Scorpius. Oba sta prikimala. "Joooooooj, kako je že?! ZDAJ. SE. PA. NE. MOREM. SPOMNITI!!!" Gledala sem v znak in na glas razmišljala. "Tri čarovniške stvari, tri... trije čarovniki,... trije... bratje! Peverellovi bratje!"
poglej sliko
Albus, James, Scoprius in Hugo so me začudeno gledali. "Ah, dajte no! Peverellovi bratje so originalni lastniki Svetinj smrti!" "Svetinj smrti?!" so me vsi vprašali v en glas. "Zgodba o treh bratih!" Scorpius je rekel: "Točno! Ampak... še vedno ne razumem. Zakaj ta znak?" "Zdi se mi, da mi je oči nekaj razlagal o tem," sem rekla. Pogledala sem znak, vzela list papirja in začela risati. "Črta. Kaj že pomeni? Saj res! Črta je prapalica," sem rekla in narisala črto. "Krog... krog je... Kamen vstajenja!" sem rekla in čez polovico črte narisala krog. "Trikotnik... ta bo težka... trikotnik, trikotnik, trikotnik... Plašč... PLAŠČ NEVIDNOSTI!" sem rekla in okoli črte in kroga narisala še trikotnik. "Skupaj se imenujejo Svetinje smrti... Skupaj ustvarijo... Kaj je že rekel oči... Skupaj ustvarijo Gospodarja smrti," sem dokončala svojo ugotovitev. Vsi smo bili tiho. "Lils, tvoja palica," je rekel Scorpius in me pogledal. "Vem, Scorp, vem," sem skorajda neslišno rekla. Izvlekla sem palico.
poglej sliko
Zdaj sem končno razumela, zakaj je oči bil tako zaskrbljen, ker me je izbrala. "V naši lasti sta dve Svetinji," sem rekla in pogledala Jamesa in Albusa. "Kako to misliš?" me je vprašal Albus. "Plašč nevidnosti. Bil je očijev, dedkov, pradedkov, prapradedkov, praprapradedkov, praprapr..." "Dobro, dobro, vemo, kaj hočeš reči. Običajni plašči nevidnosti ne delujejo tako dolgo," me je prekinil James. "Lily, kaj pa kamen vstajenja?" me je vprašal Scorpius. "Ne vem. Vem samo, da ga je oči enkrat uporabil in da ga je nekam vrgel," sem rekla in od spoznanja razširila oči. "Odvrgel ga je na robu Prepovedanega gozda. In jaz sem ga pobrala. Včeraj, zdel se mi je lep. Na sebi ima simbol Svetinj smrti. Pri Merlinovi bradi, v naši lasti so vse Svetinje!" sem rekla in začela pospešeno dihati. "Lils, pomiri se! Kateri kamen?" me je vprašal Scorpius. Z roko sem tresoče segla v žep in izvlekla kamen. "Tale," sem na pol zašepetala in ga položila na mizo. Vsi so se zastrmeli vanj. "Lily... Mislim, da usoda hoče, da ti postaneš Gospodarica smrti," je skorajda neslišno rekel Albus. "Kako? ...Zakaj?" sem vprašala. "Očijeve sanje. Ti si tista, ki je bila v ospredju, ne midva. Vedno bolj se mi dozdeva, da se boš morala ti na koncu spopasti z njegovo hčerjo. Potrebovala boš Svetinje, verjemi mi," je rekel in me pogledal. "Ampak plašč nevidnosti. James, oči ga je zaupal te..." "Lily, verjemi, da je očiju važno le, da ostanemo živi. Sploh pa je prapalica izbrala tebe! In ti si bila tista, ki je našla kamen!" je dejal James. "Kaj pa plašč nev..." "Plašč nevidnosti je v naši lasti že stoletja. Ti si tista. Ti si izbrana za Gospodarico smrti," je rekel James in me s tem prepričal. Samo prikimala sem in položila glavo na mizo. Nekdo me je objel čez rame, a nisem hotela pogledati kdo. "Lily, ne skrbi, vse bo v redu. Ob tebi smo," mi je na uho zašepetal Scorpius in vedela sem, da je bil on tisti, ki me je objel. Dvignila sem pogled k njemu in glavo naslonila na njegovo ramo. "Hvala," sem šepnila in pogledala Jamesa in Albusa, ki sta se butasto režala. "OH!!! Kaj ne moreta pozabiti na vajine otročarije niti v takem trenutku?!" sem se razjezila in odmaknila glavo s Scorpiusove rame. "Ne," je veselo rekel James in pokazal zobe. Zavila sem z očmi in glavo položila nazaj na Scorpiusovo ramo. "Resno! Zakaj se ne poparčkata?" "Pa kaj je tvoj problem, no?! Neverjeten si, James!!!" "Lils, pomiri se, vsi nas gledajo," mi je rekel Scorpius. "Kako se naj pomirim, če mi pa najedata živce?!" sem se razjezila. Pogledala sem ga in videla nagajiv nasmešek na njegovem obrazu. "Scorp...?" sem zmedeno vprašala. "Lils?" mi je odvrnil in se še naprej nagajivo smehljal. "Pa kaj se je zgodilo z vsemi?! Sem mar res edina tukaj, ki ji ni do šale...?!" "Očitno ja," je rekel Scorpius, me močno objel in prislonil svoje lice k mojemu. Nisem se odmaknila, a vseeno to postaja čudno... "1:0 za Scorpiusa..." je tiho rekel James, a sem ga vseeno slišala. "James!" "Lily?" se je nasmehnil. "Zakaj vedno vse jemlješ tako resno?" me je vprašal Scorpius in se še bolj stisnil k meni. "Kaj... naj bi to... pomenilo...?" sem ga vprašala. "Nič," je rekel in se zasmejal. "Hočem reči, zakaj me objemaš?" "Ker naju gleda Dianne in ni prav nič zadovoljna. To mi je všeč." "Hočeš reči, da me trenutno izkoriščaš?" sem vprašala in ga pogledala. Prijel me je za brado in rekel: "Lily, ne. Tebe nikoli!" Pritisnil mi je poljub na lice, moj obraz pa je kar zagorel. Pogledala sem proti Dianne in za trenutek se mi je zazdelo, da se bo vžgala od jeze. Nasmehnila sem se in se obrnila proti Scorpiusu. "Dobro, Malfoy. Recimo, da ti verjamem," sem rekla in mu pomežiknila. Zasmejala sva se in se objela. Naenkrat sem zaslišala jezne korake proti naši mizi. "TAKO SE BOSTA ŠLA, KAJ?!!! SOVRAŽIM VAJU!!! OBA!!! SPLOH TEBE, MALFOY!!! NAVADEN NIČVREDNEŽ SI!!! IN JAZ SEM MISLILA, DA SE BO KAJ ZGODILO, PA VIDIM, DA IMAŠ RAJE GRDE RDEČELASKE!!!" je že začela kričati Dianne. "Ne boš tako govorila z nama, Dianne. Sploh pa ne z Lily!!! In KONČNO si si dala dopovedati, da si ŽELIŠ, da bi se poleti karkoli zgodilo!" se je razjezil Scorpius in vstal. Utihnila je in odšla nazaj. Scorpius je jezno zrl za njo. Povlekla sem ga za roko, da se je usedel. "Pomiri se," sem rekla in ga prijela za roko. "Ne bom ji dopustil, da te žali," je rekel in me pogledal. "Adijo golobčka, zapuščamo vaju," je rekel James in vstal od mize. Pridružila sta se mu še Albus in Hugo. Zavila sem z očmi in rekla: "Saj greva tudi midva. In ti naj bi bil moj STAREJŠI brat?" Vsi smo se zasmejali. Nato smo pospravili stvari in odšli iz knjižnice. Scorpius je moral odnesti stvari v svoj dom, mi pa prav tako. Objela sva se in se poljubila na lice. "Se vidiva," sem sramežljivo rekla in zardela. Pokimal je in smejoč se odšel po hodniku navzdol. "Lily, Lily. Veš, mami in oči ne bi bila ravno vesela, če bi izvedela, da ti je všeč Malf..." je začel James, a sem mu z dlanjo prekrila usta. "Samo en stavek ti imam za povedati! DA SI NE BI DRZNIL!!!" Albus in Hugo sta se smejala, jaz pa sem veselo poskakovala zraven njih. Odložila sem stvari zraven svoje postelje in veselo odšla na večerjo. Ko sem vstopila v Veliko dvorano sem s pogledom iskala Scorpiusa in ostale. Kmalu sem jih opazila. Stekla sem do Scorpiusa in ga objela. "Hej, Lils," je rekel in me poljubil na lice. "Hej, Scorp," sem ga pozdravila nazaj in ga še sama poljubila na lice. Nato sem se usedla zraven njega in se mu nasmehnila. Nasmehnil se mi je nazaj in me objel okoli pasu. "Golobčka," je rekel Albus in zavil z očmi. Denise, ki je sedela zraven njega pa ga je na hitro pogledala in se nato primaknila malo bliže k njemu. Ugriznila sem se v ustnico, da se ne bi začela smejati. A ko sva se s Scorpiusom spogledala sva bruhnila v smeh. "Kaj je tako smešnega?" je zmedeno vprašal Albus in se pretegnil, v resnici pa je roko ovil okoli Denisinega pasu. "No, bratec, kaj pa delaš?" je vprašal James in se presenečeno smejal Albusu. Denise se je pretvarjala, kot da se ni nič zgodilo, Albusov obraz pa je bil ves rdeč. Po večerji sem se z Jamesom, Albusom in Scorpiusom odpravila k Hagridu. Ko smo potrkali na vrata nam najprej ni odprl, zato sem začela kričati: "HAGRID!!! KJE SI?!!!" Naenkrat so se vrata odprla. Pred nami je stal Hagrid. "Oprostite, da je dolgo trajal. Kuhal sm čaj," je rekel in se sam pri sebi nasmehnil.
poglej sliko
Vstopili smo in se posedli okrog mize. Hagrid nam je postregel z njegovimi lepljivimi kolački in s čajem. "Kuga vas je pa prineslo k men?" "Ah, hoteli smo te samo obiskati," sem rekla. Pogovarjali smo se še kar dolgo. Nazaj v šolo smo šli, ko je že padel mrak.

ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾
24. januar 2015
28. oktober 2013 16:30

ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾

6. del

*Layla Mortem*

22.12.2018

"Gwen, Yaxley, Blackmore, L'Ohol, Hulesh, Lee, Blake, MacKenzie in Desdemona, z mano. Nad Potterjeve gremo. Ostali ostanite tukaj," sem ukazala in odšla ven. Tisti, ki sem jih poklicala, so mi sledili, ko sem v hladnem jutranjem zraku letela proti Trochnmrkowem trgu 12. Ko smo prileteli, sem se postavila med številko 11 in 13 ter zaprla oči. Predstavljala sem si, kako se bo hiša prikazala iz teme. Odprla sem oči. Nič. Globoko sem vdihnila in izdihnila ter si predstavljala hišo, kako bo padla z neba. Še vedno nič. "Layla? Kaj počneš?" sem zaslišala Williama. Ni mi bilo mar, da je moj ljubimec. Izvlekla sem palico in izrekla urok. Okoli vratu se mu je ovila kača. "Zate sem Madame, Blackmore!!!" Prikimaval je. Spustila sem ga in rekla: "Poskusiti bo treba z drugačno metodo. Razkrij svoje skrivnosti," sem rekla po tem, ko sem usmerila palico med hiši 11 in 13. Spet se ni zgodilo popolnoma nič. Iz mojega obupa je v trenutku nastala jeza. Zakričala sem od jeze ter v mislih izrekla urok in iz moje palice se je izvila velika ognjena kača, ki se je zvijala v nebu.
poglej sliko
Usmerila sem jo v isto mesto, kot prej, da se je ovila okoli stavb. "Če ne bodo prišli ven, bodo umrli v požaru," sem zadovoljno rekla in se obrnila k Jedcem, ki so me gledali s strahospoštovanjem. Čakali smo, a ni nihče prišel ven. Niti hiša se ni prikazala. Jezno sem zarenčala in rekla: "Pojdite, takoj bom prišla za vami." Ubogali so me in poleteli v zrak. Nato sem poletela še sama in palico usmerila v tla. "DETONARIUM!" sem zavpila in odjeknila je eksplozija. Zasmejala sem se in pohitela za ostalimi.
poglej sliko
*Lily Potter*

21.12.2018

"Pridi, Lily, da ne bomo zamudili vlaka domov, saj se bomo vrnili čez en teden," me je opomnila Rose, ki je pokukala v našo sobo. Prikimala sem in še enkrat s pogledom ošinila sobo. Pogrešala bom vse to, a Rose ima prav, saj se bomo vrnili. "Prvi letniki k men, prvi letniki k men!" je kričal Hagrid na dvorišču. Poslovila sem se od Rose in odšla k zbirnemu mestu prvih letnikov. Postavila sem se k Hugu in celo pot sva klepetala. Ko smo že gazili po snegu pa me je naenkrat nekdo zgrabil za ramo. "Scorpius! Prestrašil si me!" "Oprosti, Lils," se je nasmehnil. Ko smo že skoraj bili pri postaji me je vprašal: "Torej velja za ponedeljek?" "Misliš to, da pridete s tvojo družino k nam za božič?" Veselo je prikimal. Pomislila sem. Stric Ron sovraži Malfoyevo družino ampak saj mi je oči dovolil, da pridejo... Pa vendarle... "Prav, velja," sem se na koncu odločila in Scorpiusu se je na obrazu narisal velik nasmeh.
poglej sliko
Ko smo vstopili na vlak, je odšel k svojim prijateljem in mi pomahal. Pomahala sem mu nazaj in s Hugom vstopila v kabino, kjer so že sedeli James, Albus, Denise in Rose. "Lily, se zavedaš, da mojemu očiju ne bo ravno všeč, da bodo z nami tudi Malfoyevi?" me je vprašal Hugo preden sva vstopila. Zavzdihnila sem in s pogledom sledila Scorpiusu. "Na žalost se moram zavedati tega," sem rekla. Ko sem se usedla zraven Rose, ki me je motrila z zaskrbljenim pogledom, sem spoznala, da so vsi slišali, kaj me je vprašal Hugo IN kaj sem mu odgovorila. "Torej Lils. Kako poteka Operacija KPSRBMNB?" me je vprašal James. "Operacija kaj?" sem zmedeno vprašala. "Operacija KakoPovedatiStricuRonudaBodoMalfoyevizNamizaBožič." "Kaj res ne more biti krajše?" sem zagodrnjala. Skomignil je z rameni. "Lahko je tudi Operacija MNB," je predlagal Albus. "Naj uganem! Operacija MojaNeumnaBrata!" sem ironično rekla in vsi so se začeli smejati vključno z mano. " Ne. V bistvu pomeni MalfoyevizNamizaBožič," je rekel Albus po našem napadu smeha. Samo zmajala sem z glavo. Naenkrat se je vlak nevarno začel tresti in majati. Saj še na nismo bili niti na pol poti! Vsi smo izvlekli palice in gledali ven. Videli nismo ničesar. Naenkrat je neka deklica zacvilila. Vsi smo pogledali ven iz naših kabin. Nato je starejši fant stopil ven iz neke kabine in rekel: "Vse je v redu, samo šoferja je videla. Nekaj je narobe z vlakom." Vsi smo se godrnjaje vrnili v kabine in se usedli. Čakali smo zelo dolgo nazadnje pa se je končno oglasil šofer: "Zaradi iztirjenja bo po vas prišel avtobus. Kmalu bo tukaj, zato se pomaknite proti zadnjemu vagonu in vzemite svoje kovčke. Če ne bi bili tako daleč od King's Cross bi lahko šli z metlami, ampak smo žal šele nekje na polovici poti. Pa lepe praznike!" "Kako pri Merlinovi bradi pa bo prišel po nas avtobus?" sem pomislila. Nato smo stopili na hodnik in se pomikali proti zadnjemu vagonu, kot nam je ukazal šofer ter vzeli svoje stvari. Ravno, ko smo vsi zbrali svoje stvari smo zaslišali trobljo. Vsi smo se ozrli ven in videli leteči avtobus.
poglej sliko
Ko sem videla kdo vozi sem rekla: "Kdo drug pa bi lahko začaral avtobus, da leti, kot dedek?" James, Albus, Hugo, Rose in jaz smo se zasmejali. "Oh, kako čustven trenutek. Spet vidimo svojega dedka!" se je posmehovala Dianne. "Od kod si se pa ti vzela?" sem nič kaj prijazno vprašala. "Od kod? Od... od... Je to sploh važno?" "Ja je važno," sem rekla in zavila z očmi. "Te nič ne briga od kod Potterjevka! Sploh pa se me pazi po praznikih. Še vedno imava neporavnane račune!" "Midve? Mogoče si me s kom zamenjala, ker se ne spomnim, da bi imeli kakšne neporavnane račune." "Dobro veš kaj mislim. Scorpius ne bo dolgo tvoj." Nasmehnila sem se in šaljivo rekla: "Je sanjal mali hipogrif o slastnih dihurjih, ko jih ni bilo." Zarenčala je in stisnila palico k mojemu vratu. "Ne igraj se z ognjem, ker ne veš česa sem zmožna. Pogumni vedno nastradajo. Tako kot tvoja preljuba babica in dedek, ko sta umrla za tvojega bednega očija." Še sama sem izvlekla palico in jo namerila v njen vrat. "Ti zlobna mala čistokrvna ritoroba zaribanka!!!" "Lily, ne! Ni vredna!" sem zaslišala Huga. Na njenem obrazu sem zaznala strah. Morala sem izgledati kot razjarjen zmaj, saj sem v sebi čutila takšen bes, kot ga še nikoli prej nisem. Odmaknila je palico in tudi jaz sem jo. "Tudi ti ne veš česa sem JAZ zmožna, ko gre za mojo družino in prijatelje," sem rekla in se obrnila vstran. Ko je avtobus pristal na sosednjem tiru, smo se vsi zgnetli vanj, a je bil od znotraj zelo, zelo prostoren. Pozdravili smo dedka in se usedli bolj spredaj, da smo se lahko pogovarjali z njim. Rekel je, da bosta z babico prišla k nam, tako kot vsi ostali Weasleyi. Kmalu smo pristali na postaji, kamor bi nas sicer moral pripeljati vlak. Na obrazih staršev nisem prepoznala začudenja. Najverjetneje so bili vsi obveščeni, da se je vlak iztiril. Ko smo stopili z avtobusa, smo takoj stekli k staršem. Po nekaj minutah klepetanja in poslavljanja smo se odpravili k nam domov. Odprl nam je Ted. "Teddy!" sem zaklicala in ga objela. "Živijo! Kako ti je všeč Bradavičarka, Lily?" "Super je! Najbolj so mi všeč tekme Quidditcha." Nasmehnil se je in mi pomagal nesti kovček do moje sobe. Ko sem prišla v hodnik, je bila tam že naša celotna družina. Dedek Arthur in babica Molly, stric Bill in teta Fleur z Victorie, Dominique in Louisem, stric Charlie, stric Percy in teta Audrey z Molly in Lucy, stric George in teta Angelina s Fredom in Roxanne ter stric Ron in teta Hermione s Hugom in Rose.
poglej sliko
Naslednje pol ure je bila prava zmeda. Usmerjali smo naše goste v sobe in ko smo končali, je nekdo potrkal na vrata. "Lily, pojdi odpret, prosim," mi je naročila mama. Pokimala sem in stekla v hodnik. Odprla sem vrata in pred mano je stal Scorpius z njegovima staršema in zraven njega sta stali dve deklici. Začudeno sem gledala. Prvi je spregovoril njegov oče: "Dober večer, se opravičujem, ker smo prišli nekaj dni prej, a je bil Scorpius preveč nestrpen, da bi čakal do ponedeljka. Pa tudi Faith in Cissy sta te že hoteli spoznati," je rekel in se nasmehnil. Razumevajoče sem prikimala in se nasmehnila. Nato mi je podal roko in se predstavil: "Draco Malfoy." "Lily Potter," sem rekla in sprejela njegovo roko. Predstavile so se mi še Scorpiusova mama Astoria ter njegovi sestrici Faith in Cissy. "Lily, kdo je?" sem zaslišala očija, ko sem že hotela povabiti Malfoyeve v hišo. Ko je stopil v hodnik se je razveselil. "Draco, Astoria!" je rekel in vsakemu stresel roko. "Oprosti, da smo prehitri, Harry. Otroci so bili nestrpni," je rekel Scorpiusov oče. "Ah, saj ni važno. Bo pa še bolj pestro! Le vstopite," je odgovoril oči in bilo je videti, da je bil resnično vesel, da so Malfoyevi prišli k nam. Ko so vstopili v dnevno sobo, so vsi utihnili. "Dober večer vsem," je rekel Scorpiusov oče, njegova mama pa se je nasmehnila. "Dober večer," so vsi postopoma pozdravljali. S pogledom sem oplazila vse v sobi in videla strica Rona, ki se je mrščil, teto Hermiono, ki ga je mirila in se ustavila na Hugu, ki je sanjavo zrl v Scorpiusovo sestrico Faith. Namuznila sem se in dregnila Scorpiusa. Ko je tudi on opazil, kako se gledata je privzdignil obrvi in se še sam namuznil. Končno je minil tisti nerodni trenutek in pogovor je brez težav stekel. Medtem smo še Malfoyevim pokazali sobe in ko smo prišli nazaj dol, nas je že mama poklicala na večerjo. "Lily, kako to, da sta se s Scorpiusom tako spoprijateljila?" me je med večerjo vprašal Scorpiusov oče. "No... V bistvu sva se spoznala prvi dan, na vlaku. Sedel je z nami v kabini, ker drugje ni bilo prostora in potem smo se... začeli bolj... družiti in je na nek način... eden od... nas. Naš prijatelj je," sem nekako zjecljala. Prikimal je in se nasmehnil. "Draco, kako pa sta tvoja starša ušla iz Azkabana?" je vprašal stric Ron. "Ron," je siknila teta Hermiona. Ojej, to ne bo dobro... "...Ne bi o tem..." je rekel Scorpov oči. "Ne, res me zanima, ker kolikor vem sta se pridružila Mrlakensteinovi potomki." Zadržala sem dih in gledala od strica Rona do Scorpiusovega očija. "Moja starša sta... v svojem... življenju... naredila veliko... napak... in... največjo sta naredila, ko sta se pridružila... lordu Mrlakensteinu," je previdno izbiral besede. Scorpius je nemo zrl predse, stric Ron pa je še kar nadaljeval: "Ja, ja, seveda, ampak tudi ti si bil zraven, kajne? No, če mi spomin ne peša. Zakaj pa nisi pri tem? Saj, če sta si z njegovim potomcem v sorodu je praktično enako, ker če je..." "ZDAJ PA DOVOLJ!!!" sem zavpila in srepo pogledala strica Rona. Ta se je le namrdnil in se naslonil nazaj na svoj stol. Vsi so s strahom strmeli vame. "Ti časi so že mimo. Sploh pa je Mrlakenstein svoje privržence prisilil, da so se mu podredili, tako da ni vredno besed," sem dodala in se usedla. Pogovor je počasi stekel dalje, Scorpiusov oči pa mi je pokimal in rekel: "Hvala. Nočem, da bi pred Scorpiusom, Faith in Cissy govorili o tem." "Tudi jaz nočem ničesar vedeti o tistih časih," sem se strinjala. "Bili so temačni časi, Lily. Če ne bi bilo tvojega očija, kdo ve, kaj bi bilo zdaj z nami. Kar zmrazi me, ko pomislim na to." Prikimala sem. Nato sem pogledala Scorpiusa, ki je s praznim izrazom strmel v svoj krožnik in jedel. Dregnila sem ga in ga vprašala: "Si v redu?" Rahlo je pokimal. Zavzdihnila sem in se vključila v pogovor. Zvečer, ko so nas odrasli nagnali spat, mi je Scorpius rekel: "Nisem prepričan, če je moj oči dober ali ne. Bil je na Mrlakensteinovi strani, zdaj pa noče slišati zanj. Zmeden sem. Na kateri strani pa naj bom jaz?" "Mrlakenstein je svoje privržence PRISILIL, da so se mu pridružili. Tvoj oči ni imel izbire. Ubil bi ga!" "Ampak vseeno..." "Tvoj oči je prijazen in če se ne bi stric Ron oglasil, sploh ne bi vedela, da je delal za Mrlakensteina." Prikimal je. "Hvala, da si me pomirila." je rekel in me objel. Vrnila sem mu objem in položila glavo na njegovo ramo. Nato sva se poljubila na lice in si voščila lahko noč. Ko sem že skoraj zaspala, sem zaslišala Scorpiusa, ki je zašepetal: "Lily?" "Ja?" sem zašepetala nazaj. "Rad te imam." Začutila sem rdečico na licih in zmajčke v trebuhu. "Tudi jaz te imam rada... Lahko noč, Scorp," sem še rekla in se nasmehnila na drugo stran sobe, kjer je bila Scorpiusova postelja. "Lahko noč, Lils." Čez nekaj minut je potrkalo na vrata sobe. 2Lily, Scorpius, že spita?" "Želiš, Teddy?" sem vprašala in zazehala. "Z Victorie nimava kje drugje spati. Lahko prideva k vama?" "No, prostor je le še na tleh..." "Super! Pri vama bova." Zaslišalo se je hihitanje in nazadnje sta le vstopila. Prižgala sta nočno lučko in videla sem, da imata s seboj spalni vreči. Ko sta končala s 'postiljanjem' sta končno ugasnila luč in se ulegla. Preden sem utonila v spanec sem še zaslišala cmokanje. Naslednje jutro me je zbudilo ropotanje v kuhinji. Pomela sem si oči in videla, da Victorie in Teddya ni bilo več v sobi. Pogledala sem še k Scorpiusu, ki se je ravno pretegoval. Ko je opazil, da sem budna se je nasmehnil in mi voščil dobro jutro. "Dobro jutro tudi tebi. Greva na zajtrk?" Pokimal je in zazehal. Vstala sva iz postelje in se odpravila po stopnicah navzdol. Ko sva prišla v kuhinjo, so odrasli že jedli. Prisedla sva in kmalu so se po stopnicah primajali še ostali. Po zajtrku sem odšla nazaj gor in se oblekla. Ko sem pogledala skozi okno, nisem mogla verjeti svojim očem. Videla sem črne črte dima, ki so švigale skozi nebo. "MAMI!!! JEDCI SMRTI SO TUKAJ!!!" sem vpila, medtem ko sem hodila po stopnicah. Ko sem bila spodaj, sem videla, da so imeli vsi v rokah palice in da so stali v naslednjem vrstnem redu: spredaj so bili oči, Scorpiusov oči, dedek in stric Ron, zadaj so bili stric George, stric Bill, stric Percy in stric Charlie, na levi strani so stale mami, teta Hermiona, Scorpiusova mami in babica, na desni strani pa teta Audrey, teta Fleur, teta Angelina in Teddy. Za njimi pa so od očija v krogu stali Molly, Lucy in Roxanne, Louis, Hugo in Albus, Victorie, Dominique in Rose ter nazadnje Fred, Scorpius in James. V sredini pa sta bili Faith in Cissy. "Lily, hitro se postavi k Faith in Cissy!" mi je naročiil oči. Ubogala sem ga in se postavila med njiju. "Lily, tvoja palica!" Pokimala sem in izvlekla svojo palico. Nato so odrasli začeli govoriti neke uroke, za katere nisem vedela, kaj so. Na primer: "Protego maxima. Selvia Hexia." Ko so končali sem zavohala dim. Naenkrat se je prikazal ogenj. Vsi odrasli so dvignili palice in pričarali vodo, ki je naredila prepreko, da je zaustavila ogenj. "James, pojdi pogledat, če so šli!" sem mu naročila. Pokimal je in hitro stekel po stopnicah navzgor. Naenkrat se je vse streslo in na nekaterih mestih se je začel rušiti strop. Ko se je vse pomirilo sem pogledala okoli in videla, da so nekateri še vedno umirjali požar, nekateri pa so ležali ali sedeli na tleh. Meni se ni zgodilo nič in tudi Scorpiusovima sestricama ne, a nekateri so imeli krvave roke ali noge. Zasledila sem, da nekdo manjka. Naštela sem vse razen... "JAMES! Je kdo videl Jamesa?" Vsi so odkimavali. Pri Merlinovi bradi! Saj sem ga sama poslala pogledat, če so Jedci že odšli. Opotekala sem se po stopnicah in ga našla nezavestnega. Zvlekla sem ga dol in stekla v kuhinjo po steklenico z esenco ditanija (essence of dittany, ne vem prevoda xĐ). Vsem sem kapnila malo te zdravilne tekočine na dele, kjer so bili poškodovani in so se v trenutku zacelili. Ko se je James prebudil, je bil požar že pogašen in vsi so bili psihično pri sebi. "Obstaja dobra stran tega kar se je pravkar zgodilo..." je začel oči. "Kaj dobrega pri tem, da nas je ta hudičeva babnica skoraj ubila?!" ga je prekinil stric Ron. "Dobra stran je, da zdaj misli, da nas je ubila. In če ne spremlja Preroških novic, bo zdaj do nadaljnega mislila, da smo vsi mrtvi." Vsi smo pokimali. "Ampak, če kdo od Jedcev spremlja Preroške novice bo nas jutri spet poskusila ubiti," sem rekla. Prikimal je. "Prav zato bo bolje, če gremo kam drugam. Preseliti se bomo morali." "Kaj? Kam pa bomo šli? Saj ni nikjer drugje toliko prostora kot pri nas!" sem kljubovala. "Motiš se Lily. V našem dvorcu je dovolj prostora in tam ste vedno dobrodošli," je rekel Scorpiusov oči in se nasmehnil. Vsi so se mu vse povprek zahvaljevali. Tudi stric Ron se je omehčal in ko smo naslednje jutro sedeli pri mizi so bili stric Ron, oči in gospod Malfoy tako zatopljeni v pogovor, da jih ni mogel nihče zmotiti. Ko je priletela Doris s Preroškimi novicami, je James (tako kot vedno) pogledal prvi. "Poslušaj to, poslušaj to!!!" je začel. Vsi smo utihnili in poslušali, kaj ima za povedati. "Eksplozija ulice Trochnmrkow trg. Včeraj zjutraj je na ulici Trochnmrkow trg med številkama 11 in 13 odjeknila eksplozija. Prikazal se je tudi dom Izbranega - Harrya Potterja. Bunkeljni menijo, da je počila plinska naprava, a mi vemo, da za tem stoji nekdo drug. Po umoru treh aurorjev je bilo do zdaj pri njenih dejanjih zatišje. Layla Mortem, potomka Saj Veste Koga je poskusila umoriti Potterjeve. Zaradi sledi požara predvidevamo, da je najprej uporabila zmajeve zublje, ko pa je videla, da se skriti dom Potterjevih še vedno ni prikazal je posegla po hujšem uroku, za katerega velja, da je kot jedrska bomba. Imenuje se eksplozivna kletev in Ministrstvo resno razmišlja, da bi jo uvrstili med žrlele kletve, ker ubije vsakogar. Ravno to je vprašanje. Našli smo le trupla bunkeljnov. Nikjer pa ni niti sledi o truplih Potterjevih... Ha! Stara babnica ni upoštevala, da bomo preživeli!" "To ne more biti eksplozivna kletev. Saj piše, da ubije vsakogar. Mislim, da je uporabila izrek detonarium. Ta ima veliko, veliko blažji učinek. Eksplozivna kletev bi uničila ves London," je rekla teta Hermiona. Po nekaj trenutkih tišine smo se spet začeli normalno pogovarjati in se smejati.
ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾
24. januar 2015
✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾

*Layla Mortem*

Ko sem se naslednje jutro zbudila, zraven mene ni bilo več nikogar, kar je pomenilo, da je William že vstal. Nasmehnila sem se in pomislila na včerajšnji dan. Dan, ko so umrli ničvredni Potterji. Zasmejala sem se in se prevalila na drugo stran postelje. Čas bo, da razkrijem svojo identiteto. A še prej moram videti, kaj piše v Preroških novicah. Odšla sem dol, v naše zbirališče in se usedla na svoje stalno mesto. "Yaxley? Kaj piše v Preroških novicah?" "Z vsem spoštovanjem, Madame. Piše, da ste uporabili eksplozivno kletev, da so umrli vsi bunkeljni v hišah številka 11 in 13 ter da... niso našli trupel Potterjevih," je zamomljal na koncu. "ČESA niso našli?" sem vprašala, da bi se prepričala, če sem res prav slišala. "Trupel Potterjevih," je glasneje rekel in se zazrl v mizo. V meni je začel naraščati bes. Vstala sem in začela hoditi po dvorani. "Madame?" me je poklical nek novinec med Jedci. "Avada kedavra!" sem siknila in ga ubila. Z vratu sem strgala svoj medaljon, na katerem je bila zvita kača in ga odprla. Usmerila sem palico vanj in rekla: "Salvum animam." Nato sem palico usmerila v zrak in ko se je začela tresti, sem vedela, da je del moje duše v palici. S palico sem se dotaknila hladne kovine medaljona, zaprla oči in si predstavljala, kako črni del duše v obliki človeškega srca leze v prostore medaljona in jih polni. Ko sem si predstavljala, kako se izoblikujejo oči, sem začutila toploto. Nato sem s treskom zaprla medaljon in hkrati odprla oči. Medaljon sem prislonila k ušesu in ko sem zaslišala znano šumeče sikanje, sem vedela, da je skrivžen narejen.
poglej sliko
Nisem si mogla pomagati, da se ne bi sama pri sebi nasmehnila. Pogledala sem Jedce, ki so bili zelo prestrašeni. "Ostanite tukaj. Kmalu se vrnem," sem mirno rekla, se zagrnila s plaščem in odletela skozi okno. Preden sem zapustila dvorano sem slišala, ko je Yaxley rekel: "Še strašnejša je od samega lorda Mrlakensteina!" Z užitkom sem odletela na kraj, ki mi je vedno največ pomenil.

*Lily Potter*

Popoldne smo otroci odšli ven na sneg. Faith in Cissy sta hoteli zgraditi dovolj velik iglu za vse nas, zato sva jima s Scorpiusom priskočila na pomoč. V pol ure smo uspeli le označiti, kako velik bi bil iglu. "Faith, Cissy, ne vem kdaj bomo končali iglu. Zdi se mi, da je prevelik, da bi ga uspeli dokončati," je rekel Scorpius. Dvojčici sta takoj začeli kljubovati. V tistem trenutku sta prišla Ted in Victorie. "Potrebujete pomoč?" je vprašal Ted. Prikimali smo. Ted se je nasmehnil, izvlekel palico, jo nameril v sneg in začel selati majhne krožne gibe. "Victorie, daj še ti," ji je naročil in se ji nasmehnil. Tudi Victorie mu je pomagala in ko sta naredila pravi vrtinec snega, sta ga usmerila proti našemu 'zemljišču' za iglu in začarala sneg, da je sam zgradil gromozanski iglu. Bil je še večji od tistega, ki smo ga nameravali sami narediti. "Ted?" "Želiš, Lily?" "Kako pa ga bomo utrdili, če je tako gromozanski?" Zasmejal se je in pričaral curek vode, ki je pršil na vse strani ter ga usmeril na iglu. Victorie pa je izrekla urok, ki je pričaral hladen veter in ga prav tako usmerila na iglu. "Končano!" sta rekla in vsi smo se zagnali v iglu. Od znotraj je bilo čudovito.
poglej sliko
Le malce preblizu dvorca smo ga zgradili. No... STA ga zgradila Ted in Victorie. Kmalu so prišli ven še odrasli in so zelo občudovali naš iglu. Večerjo smo imeli kar v njem. Sprva je bilo zelo mrzlo, a so potem premestili preproge, mizo in stole v iglu ter na vhodu v iglu pričarali Snežno pregrado, da ni bilo tako mrzlo. seveda, pa so še prinesli majhno peč in zakurili, da nam je bilo toplo. Po kakšnih petnajstih minutah je bilo celo tako toplo, da smo slekli bunde in plašče. Ko smo šli nazaj v hišo, se je že mračilo. Naslednje jutro sem se zbudila zelo zgodaj. Odšla sem v dnevno sobo in opazovala čudovito jutranjo zarjo. "Dobro jutro, Lily. Mar ne moreš spati?" me je pozdravila Scorpiusova mama. "Dobro jutro tudi vam, gospa Malfoy. Ja. Zbudila sem se in nisem mogla nazaj zaspati, zato sem prišla dol," sem odvrnila. Nasmehnila se je in že hotela iti nazaj, ko se je obrnila in vprašala: "Saj res! Mi boš pomagala okrasiti božično drevesce?" Veselo sem prikimala in šla za njo v majhno sobo, kjer so bili spravljeni razni okraski. Ko sva vse škatle znosili tja, sta bila v dnevni sobi že stric George in stric Charlie. Scorpiusova mama jima je naročila, naj gresta po smreko v bližnji gozd. Medtem ko ju ni bilo, sva okrasili kamin. Kmalu so se zbudili še ostali in naju opazovali pri delu. Ko sta prišla stric George in stric Charlie s smrečico, so nama na pomoč priskočile teta Fleur, teta Hermione, Victorie in Rose. Babica, mami, teta Angelina, teta Audrey, Dominique, Molly, Lucy in Roxanne so pekle piškote in pecivo, možje in fantje pa so se pogovarjali. Ko smo končale z okraševanjem je bilo čudovito.
poglej sliko
Popoldne smo po kosilu odšli na kratek sprehod. Bilo je prelepo opazovati lesketajočo se zimsko pokrajino. Med potjo sta me Faith in Cissy spraševali vse mogoče stvari in jaz sem jima seveda odgovarjala. Dokler ni Faith vprašala, če je Scorpius moj 'ljubček'. Ker nisem odgovorila, sta mi povedali, da jima je veliko napisal o meni. Kako sem prijazna, zabavna, lepa, itd. Bil je malo neroden trenutek. Ko smo prišli nazaj smo pojedli večerjo in nato šli v dnevno sobo, kjer smo peli božične pesmi in jedli pecivo.
(poslušajte do 1:30)
Spat smo šli šele opolnoči. Naslednje jutro me je zbudil Scorpius, ki je zavpil: "Vesel božič!!!" Faith, Cissy in jaz smo se zmedene ozirale naokoli in gledale, kdo kriči. Nazadnje smo ugotovile, da je Scorpius stal pri vratih in vse smo ga jezno pogledala. Sam pa se je začel smejati kot dvorni norček. "Faith, Cissy, saj vesta, kaj moramo narediti," sem rekla in za hrbtom pokazala žgečkanje. Prikimali sta in zapodile smo se po stopnicah za prestrašenim Scorpiusom. Ko smo pritekle v jedilnico, ga ni bilo nikjer. Nato smo zaslišale topotanje po stopnicah in takoj smo vedele, da gre nazaj v sobo. Tiho, kolikor smo mogle smo se splazile v sobo in ga zaprle v našo sobo. Najprej je poskušal priti ven, potem pa se je naveličal in se usedel na posteljo. Šle smo noter in ga začele žgečkati. Cvilil je kot hišni vilinec. V sobo je kmalu planil Ted. "Kaj se tu doga... Ah, v redu, saj ni nič takega." Nehale smo ga žgečkati in vsi smo planili v smeh. Nato smo stekli dol v dnevno sobo in moram reči, da še nikoli nisem videla toliko daril na kupu!
ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾
24. januar 2015
ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾

Odprli smo vsa darila.Faith in Cissy sta dobila vsaka svojo palico.Scorpius pa čokoladne žabe in ekplozivne karte odigrali smo dve partiji.Med tem pa sta se stric Ron in teta Hermiona pogovarjala s Scorpiusovim očetom imeli smo se fino.Vendar je kmalu prišel dan ko smo morali spet na Bradavičarko komaj sem čakala,da pridemo vendar je v naš kupe spet prišla Dianne,Jude in Tracey začele so se norčevati vendar jih je Albus odgnal s kletvijo Pudingastih nog.Vlak se je kar naenkrat vstavil in luči so se ugasnile in rahlo utripale naenkrat je postalo zelo mrzlo nato je v kupe vztopila pošast,ki je imela kapuco čez glavo.Bil je morakvar.Začel je isesavati lepe spomine.Ko je prišel do Lily in ji hotel dati poljub (isesati dušo,da bi postala takšen stvor kot on).Na srečo je hitro prišel v kupe Neville Velerit učitelj rastlinoslovja in izrekel urok "Ave Zavetnikum!!! Morakvar pa je izginil in Neville se je vsedel zraven v kupe in vsakemu dal košček čokolade,da si so malo odahnili.Vlak pa je kmalu zatem speljal Neville pa se je začel pogovarjati z Lily in Scorpiusom.
ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ
*Layla Mortem*
Kakšna škoda,da je prišel Velerit ravno takrat ko bi skoraj pospravil tisto Lily.Ampak očitno bom morala sama urediti.Že vem! Šla bom na Bradavičarko in poiskala vohune kateri so pripravljeni zame in najrej so na vrsti Dianne Crabbe,Jude Zabini in Tracey Flint.
ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ
Na Bradavičarki

*Layla Mortem*

No pa dajmo.Povedala sem geslo Spolzgada,ki je bilo čebula in v sobi so bile Jude,Dianne in Tracey.Privolile so,da bodo delale zame in na levo roko sem jim dala znamenje.Potem pa sem na tleh našla list na katerem je bilo geslo Gryffondoma in se odpravila proti njihovemu domu.Notri je bila Lily Potter uročila sem jo z kletvijo križanih.In nato še z eno žrlelo kletvo,ki je učinkovala tako,da je žrtev delala kar je tisti,ki jo je uročil/a delal ker je uročitelj ukazal.
Nato pa se je Layla odpravila z Bradavičarke in nadzorovala Lily.In nihče ni posumil od Scorpiusa pa je Layla izvedela,da bo na Bradavičarki spet potekal Trišolski turnir.
24. januar 2015
ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ
Lily Potter*
Nevem kaj se je zgodilo vendar se mi zdi,da me je nekdo uročil.Kmalu je prišla noč ko je Ognjeni kelih izbiral imena.Dianne je vrgla Lily-no ime v kelih.Ravnateljica McHuddura je isti večer šla k kelihu in kelih je izbral 3 prvake:Lily Potter-Bradavičarka.Rose Weasley-Beuxbatons,in Jack Levy-Durmstrang.
Prva naloga je bila 2 tedna za tem,v kateri si se mogel prebiti mimo 20 trolov, 30škratov in 1 velikana in dobiti zlato jajce.Prva je bila Rose Weasley , in uspelo ji je v 15 minutah,Levy v 10 , Lily pa v petih saj je uporabila urok accio Mars 23 (njena metla) saj je bila dobra iskalka pri qidditch-u in je z malo zapleti dobro izpeljala nalogo
24. januar 2015
Če si hotel vedeti kakšna bo druga naloga si moral odkriti kako se odpre Lily je odšla k Hagridu skupaj s Scorpiusom in povedal ji je naj gre z njim in pokazal ji je,da ga mora dati pošasti iz jezera.Lily ji je dala jajce odprla ga je in jajce je reklo,da druga naloga bo kviz,v katerem boš moral našteti rastline Sredozemlja in njihove lastnosti.Lily je imela to knjigo in se naučila.V kvizu ji je uspelo
24. januar 2015
Drugi v skupnem seštevku je bil Jack Levy,tretja pa Rose,ki se je pred enim letom prepisala na Beuxbatons.Kmalu za tem pa je sledila poslednja naloga.
ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ
24. januar 2015
*Layla Mortem*

Lily sem osvobodila kletev in spet je delala po svoje.Dianni pa sem naročila naj pokal spremeni v dvernik,ki bo njo pripeljal do mene.Muhahahahahhaah.
ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ ☾ ϟ ✡ ϟ
*Lily Potter*

Dan pred zadnjo nalogo so nam povedali,da bo na igrišču za qidditch potekala zadnja naloga,kjer boš moral najti pot do pokala.
Kmalu je prišel tisti dan.Prva sem odšla v labirint kmalu pa sta se mi pridružila še Rose in Jack.Veliko urokov sem se naučila.Rose je kmalu izpadla in tako sva je borila samo še jaz in Levy.Levy-ja je napadel trol in tako je izpadel.Končno sem prišla do pokala prijela sem ga in ponesel me je daleč stran.Znašla sem se v na pokopališču.Kmalu je do mene prišla mlada punca.Črnih oči takršnih kakršne sta videla Albus in oči v sanjah.Povedala mi je,da mi ne bo nič storila in da ji je ime Layla Mortem.Rekla mi je,da je hčerka Mrlakensteina in me prosila če lahko to obdrži zase.Povedala mi je tudi,da jo zanima črna magija,nato pa sem ji povedala,da se nočem družiti z njo.
Mislila sem,da je prijazna vendar se je kmalu izkazala, da ni.Prišla je njena prijateljica in Layla ji je pritisnila na znamenje,ki ga je imela na roki.Kmalu so se ob njej udejanili Jedci smrti.Nekateri so se udejanili tisti pa,ki se niso mogli pa so prišli s praškom frčaškom saj je bila zraven pokopališča hiša.Prikazala se je tudi Dianne in njene prijateljice.Layla mi je povedala,da je pokal dvernik.In me mučila s kletvijo,da sem izdala nekaj skrivnosti.
24. januar 2015
Uspelo mi je zbežati in takoj sem poslala sovo očetu
24. januar 2015
a si ti zabit
24. januar 2016
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg