Forum
u122384
u122384
Upam, da vas je naslov pritegnil, saj sem si izmislila zgodbico, ki bo govorila o prijateljicah, ki so naredile nekaj, česar bi se več kot le sramoval tudi odrasel človek. Prvi del bom napisala sedaj, in če bo kaj zanimanja, bom nadaljevala. Plis, vsaj 3 nexti.

~Aiken~

Jezno sem vstala od mize, tako, da se je stol, na sedalu prekrit z bež usnjem zvrnil na tla. Pogled sem usmerila v očeta: "Kako si mi lahko to naredil?" sem razjarjeno zakričala vanj. A videla sem, da svojega trmastega značaja ne namerava spremeniti sedaj in to je potrdil s svojimi besedami: "Dobro veš, da je ta selitev najboljša za nas. Na drugi šoli, bo tvoje znanje veliko bolj spoštovano, in tudi več sebi podobnih prijateljev boš našla." To je povedal z umirjenimi besedami, ne da bi odstranil svojega pogleda z mene. Svoj srd sem pokazala na vratih, ki so po tem le še tiho zaječala in stekla sem po stopnišču v svojo sobo in obraz zakopala v blazino. Iz police nad posteljo sem pod kupom knjig izvlekla svoj dnevnik in vanj zapisala:

'Dragi dnevnik!

Danes, gre vse narobe. V šoli, me nihče ne zmerja zaradi moje sposobnosti hitrega in izjemnega učenja, a si je oče kljub temu omislil potovanje na drug konec Anglije, da bi lahko hodila na šolo, ki je 'bolj prijazna' genijem kot sem jaz. Tukaj imam veliko prijateljic, in tudi sošolci niso nesramni. Dejansko, sploh nočem zamenjati nič na naši šoli. Če me oče misli vpisati na tisto šolo, v nekem kraju Cambridgeshire, potem bom pač morala skočiti čez okno!'

Več nisem mogla napisati, saj se mi je roka tresla od besa in žalosti. 'Očka', kot sem ga nekoč klicala, se je povsem spremenil in sedaj me rine v vsako usrano dejavnost, z izgovorom, da mi bo to izboljšalo že tako odlično inteligenco! "Kaj naj naredim?" sem se potiho vprašala in pomislila na vse dobre osebe, ki jih bom s selitvijo prizadela in jih pustila tukaj, v tem prelepem kraju... Odločila sem se, da to od mene zahteva veliko več zbranosti, ki sem je premogla sedaj, zato sem se preoblekla brez da bi sploh pomislila na kopalnico in nemudoma utonila v globok spanec.





Kako se ti zdi prvi del zgodbe in ali misliš brati?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

03. marec 2014
u122384
u122384
To je Aiken.
03. marec 2014
suppppper!NEXT FUL DOBRA PISAVA :-)
03. marec 2014
u122384
u122384
Hvala. Ampak žal boš moral povedati tudi svojim prijateljem, katji potrebujeem točno 3 nexte!
03. marec 2014
OK
_
03. marec 2014
u122384
u122384
Dodala bom nekaj vprašanj, za popestritev:
- Se prijateljice že poznajo? Kako so se spoznale ali kako se bodo?
03. marec 2014
next
03. marec 2014
u122384
u122384
OK, še en next pa pride drugi del.
03. marec 2014
u122384
u122384
Kot vidim, ni noben zainteresiran v branje te zgodbice. Prosim, če bi povabili prijatelje, da si jo preberejo...
07. marec 2014
next!
07. marec 2014
u122384
u122384
KONČNO! 3-je zelo pričakovani nexti so prišli. Hvala vsem! Tukaj pa je ena slikica za cele 3 bralce! :





____________________________________________________
~Rose~

Tiho se zaječala, ko se z vhodnimi vrati priprla prste, v katerih mi je sedaj odbijala bolečina. Vstopila sem v kot ponavadi prazno kuhnjo in obrnila gumb na štedilniku, da se je kosilo začelo greti. V teh petih minutah sem razmišljala o pogovoru s starši, ki je potekal včeraj zvečer. Starša sta se pogovarjala o možnosti selitve, in ker sem že tako vse poslušala, sta me spustila v dnevno sobo in izvedela sem, da nameravata našo družino 'premakniti' v niti ne katako oddaljeni Cambridgeshire, v katerem bom lahko nadaljevala šolanje na višji stopnji intiligence, kajti že kot otrok, sem imela sposobnost, da si stvari nisem zapomnila na običajen način, ampak sem v mislih videla papir, na katerem je bilo zapisano besedilo in potem sem to z lahkoto tudi prebrala. Sedaj, ko sem v 7. razredu, ni predmeta, pri katerem nebi imela samih petic, kajti tudi lepo rišem in redno se gibljem, tako da pri športu čisto nič ne zaostajam. Ah, kosilo je že pogreto...

Rose:





______________________
Tale next je malce krajši, ker nisem imela veliko časa. Čez vsaj 4 nexte od različnih oseb napišem novega.
08. marec 2014
nnext!
08. marec 2014
u122384
u122384
sᴇʟᴇɴᴀ.♕†, hvala, ker si tako zavzeta v branje. Če te ne bi motilo, a bi lahko malo oglaševala zgodbico?
08. marec 2014
neext
08. marec 2014
nzk ja itak, super je ful dobr pišeš!
08. marec 2014
evo next za trud
09. marec 2014
u167292
u167292
next!
09. marec 2014
yaaaay 4 nexti! next!
09. marec 2014
nnnnnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxtttttttttttttttt
09. marec 2014
u122384
u122384
Hvala, za vse nexte, čeprav mislim, da ni ravno dobra zgodbica in bi lahko bila boljša.
_______

~Mae~

Globoko sem zavzdihnila in opazovala snežno bel bolniški strop. DOLGČAS. Prva beseda, ki mi je prišla na misel. Tretjič se je že zgodilo in zagotovo se bo še enkrat, če se ne preselimo. Poškodbe so bile hude, saj sem padla iz višine treh metrov in moja stegnenica je bila sedaj privita na kovino, ki sem jo začutila vsakič, ko sem premaknila nogo. 'Kako so mi lahko to naredili?' sem se tiho, vsa v solzah vprašala. Iskala sem odgovor in prišla do zaključka, da so ljubosumni. Na kaj? Name? Saj nisem ravno lepa, no, samo v šoli mi gre več kot odlično. Vsa zatopljena v razlogih nisem slišala pridušenega zvoka vrat, skozi katera je stopila meni že dobro znana oseba. Zdravnik. Oči mu je prevevala toplina in prijaznost. "Kako si?" je tiho vprašal in stopil do moje postelje. "Saj... Bo, ne vem..." se zmedeno šuštljala, a mi je z roko pokazal, da se ne rabim truditi. Zaprla sem oči in ga pustila, da je pozorno prebral moj karton, ki je visel na prednjem delu postelje. V cevko, ki je peljala iz moje roke je brizgnil neko prozorno tekočino in še rekel: "To sta pustila starša na recepciji. Danes ju ne bo." Kaj takšnega sem tudi pričakovala. Zanimala sta se samo za mojo pamet, duševno, pa sem bila prikrajšana za vso starševsko ljubezen. Slabotno sem dvignila roko, v katero mi je položil pismo in ga razgrnila:

'Draga Mae!

Veva, kako težko ti je, ker se s tabo ne druživa veliko, a sva oba zelo zaposlena in enostavno nimava časa. Malce sva razmišljala o selitvi in se odločila, da bova za dobro vse družile tebe vpisala v internatsko šolo, nastanili pa se bomo le kakšno uro in pol stran. Država bo prevzela skrb za vse stroške tvojega nadaljnega bivanja in šolanja, zato, da bomo mi lažje shajali. Kmalu te prideva obskati.

Tvoja starša.'

Oči so mi napolnile solze žalosti.Vedno sta se tako uradno izražala, a do zdaj sem vedno 'razvozlala' pomen njunih pisem. Tudi tokrat sem. Nisem več njuna hčerka. 'Država bo prezzela skrb...' Predobro sem se zavedala, kaj sta hotela napisati. Šla bom v internat, da več ne bo napadov na našo oziroma sedaj njihovo družino. Država me bo posvojila. Sirota sem!
__________

Upam, da boste zadovoljni/e.

P.S.: Če želite, lahko kasneje dodam kakšno stransko osebo, če napišete, kako je prišla na tisto šolo. Lahko bo postala tudi glavna, če se kdo zelo potrudi!
10. marec 2014
neext !! ful kul zgodba <3
10. marec 2014
u122384
u122384
Še slika. Mae:




10. marec 2014
u122384
u122384
Vem, da sem zahtevna, ampak 5 nextov.
10. marec 2014
next
next
next
next
evo ti jih 5
11. marec 2014
neeext! Supr je!
12. marec 2014
next
12. marec 2014
next
13. marec 2014
u122384
u122384
Aha, pozabila sem napisati pravila.
1. Če se kdo začne prerekati, bo tema nemudoma zaprta.
2. Oglaševanje je dovoljeno, ampak da se bo lažje videlo, napišite:
OGLAS: ZGODBICA/TOP MODEL/IGRA/...
(link)
3. Bodite iskreni.
4.Spartakus, NAUČI SE ŠTET!
5.Ne spomnim se več pravil.
13. marec 2014
takole ti bom povedala..
zgodbica ni niti slučajno slaba, saj se dogajanje sploh še ni začelo. kar si napisala do sedaj, se mi zdi kot nekakšen uvod v glavno zgodbo, ki si si jo zamislila. saj si si jo, kajne? najbolje bo, da vzameš list papirja in si napišeš osnutek za zgodbico. vse kar si si zamislila, dogodke, ki se morejo zgoditi, da bo zgodba imela smisel. mislim, da je pomembno da veš kako bo potekala zgodba in kako se bo končala, tako vsaj jaz pišem svojo. stranske osebe si lahko izmisliš vmes in se ravnaš po navdihu, da bo zgodba še bolj zanimiva za bralce.
ne bom rekla, da je tvoja zgodbica odlična, ker se, kot sem že napisala, sploh še ni začela, zato tudi ne moreš reči, da je slaba. male več samozavesti imej, verjemi vase, vzemi si čas za vsak next posebej, pa bo nastala čudovita zgodba, bralci pa bodo prišli sami od sebe. naj te ne skrbi za nexte. zgodbo nadaljuj, ko dobiš neko inspiracijo, ne zato, ker jo moraš.
sicer pa je tvoj slog pisanja soliden, morda malce pazi na slovnico, sicer je pa super.
kar tako naprej.
in next
14. marec 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg