Forum
No tole je zgodba ki jo piše moja prjatelca ampak jo je strah jo delit z vami..pod komentarje napište kak se vam zdi: oblubim vam da je zgodba zanimiva ker pride do zanimivihh zapletov ­­
_____________________________________________________________________________________
Pogledala sem. Vendar ni bilo prvič. Ogledovala sem. Ampak to sem počela že velikokrat. Tako edinstvena in zanimiva hkrati. Ja, to je bila moja zgodba o poletni noči.

Sedela sem na balkonu in si ogledovala nebo. Pokrito je bilo z milijoni zvezd, kot kakšna preproga bogatega gospoda. Pihal je poletni vetrič in mi razmršil lase, da so mi padali na obraz. Vendar se nisem branila. Zbudilo me je petje ptic in občutila sem mraz na svoji koži. Zopet sem zaspala na balkonu, kot se mi je že večkrat zgodilo. V naglici sem se oblekla in stekla v šolo, v katero nisem rada zašla. Zbadanje, nagajivosti, žalitve in tudi pretepanje-to je bil moj vsakdan v šoli.

Stekla sem v razred, kjer sem zopet dobila neupravičeno, zaradi zamujanja. Sošolci so se mi smejali. Vedela sem, da sem manj vredna, vendar zakaj?
Moj oče je bil pijanec zato je vsak mesec svojo plačo zapil. Zato sem jaz, da smo se prebili čez mesec delala umazana dela po pouku. Najbrž si mislite kakšna dela, vendar vas lahko pomirim. Delala sem v eni najboljših gostiln v mestu. Delo, pa mi je pridobil moj najboljši prijatelj oz. moj edini prijatelj Anže, katerega sem poznala že vse od prvega razreda, ko še nisem veljala za »čudakinjo«.

Imela sem starejšega brata Martina. Vendar je bil ubit, ko so še bile vojne med tolpami. Danes je njegov rojstni dan. Star bi bil 22 let. Pogrešam ga in si želim da bi prišel nekega dne domov. Imam pa še mlajšega brata Davida, ki je star komaj 5 let. Mame že dolgo ni več. Nekega dne je odšla v službo in se ni več vrnila domov. Od takrat je oče začel piti.

1. poglavje-soočanje

Prvi šolski dan, dan, ki sem ga najbolj sovražila. Pogled na sošolce in druge sovražnike. Na svojo srečo sem to leto hodila že v četrti letnik srednje šole. Anže mi je pomahal naj sedem poleg njega. Bila sem presrečna, da sva bila v istem razredu! Bil je moja edina rešitev nad samoto. Že od malih nog imam strah pred njo.
Učiteljica Malar je vstopila v razred z velikim kupom papirjev. »Ste vsi v šoli?«. Navdušenje v razredu je potihnilo in vsi smo prikimali. Razdelila nam je papirje in se usedla na svoj prostor. Bila je učiteljica slovenščine, tako da smo pričeli pripovedovati in pisati naša doživetja med poletjem. O čem naj bi pisala jaz? Popolnoma celo poletje sem delala in skrbela za bratca. Naj bi povedala o svoji izkušnji, ki se mi je zgodila na zadnji šolski dan, ko so me dekleta iz paralelke preteple, zbrcale in žalile? Ne. O tem nisem hotela govoriti. Anže je bil moj zaupnik in njemu sem lahko povedala vse, čisto vse kar mi je ležalo na srcu. »Tina?« Anže me je dregnil. O ne, to je bilo mojo ime. Bom morala res povedati kaj sem dožive to poletje? »Torej..Em… Ja. Moje poletje je bila zelo zanimiva izkušnja! Bila sem v Egiptu, Parizu in tudi v Grčiji! Bilo je prelepo. Z očetom sva bila zelo srečna, ko se je moj mlajši bratec naučil plavati. To poletje bi z veseljem ponovila...«
Dobro, je rekla učiteljica in se pri tem nasmehnila.
Med odmorom so se na moje presenečenje okoli mene zbrali skoraj vsi sošolci. Nekateri so me spraševali od kod nam denar, spet drugi pa kako sem se imela. Bila sem presrečna, a kaj, ko je bial to ena velika laž. Bila sem v središču pozornosti in ugajalo mi je. Anže se mi je nasmehnil, ko so še drugi hoteli malicati z mano.
Naslednjih nekaj tednov sem pridobila ogromno prijateljev. Nuša, dekle, ki me je nekoč zelo sovražila, me je povabila na njeno rojstno dnevno zabavo. Vendar obstajal je eden in edini problem. Moja zunanjost. Imela sem dolge rjave lase, modre oči in moja postava je bila kar shujšana. Kaj naj sploh oblečem? Ponavadi sem imela kavbojke, majico ter jopico. Vendar takšna nisem mogla oditi na zabavo. Potrebovala sem lepo obleko, ki bi pristajala moji shujšani postavi. »Pridi!« Je dejal Anže in odpravila sva se naprej po ulici. »Rad bi ti pomagal, da boš lepa za zabavo«.
»Anže počakaj, nimam denarja in zamujam v službo!«
»Ok. Te lahko pridem iskat po službi?«
»Zmenjeno! Čao.«

Kaj naj bi zdaj to pomenilo? Te lahko pridem iskat po službi? Upam lahko le, da bova sama.

»Zamujaš!« Je bilo slišati iz ust šefice, ki me je opazovala na vsakem koraku. Joj, kako sem jo sovražila. Le še nekaj minut, mi je ostalo do konca dela. Moja služba je bila pomivanje posode iz katere so bogati gospodje jedli. Prvih nekaj tednov se mi je vse skupaj zelo gnusilo. Zdaj pa sem že čisto navajena. Končno se je začela restavracija zapirati. In tako sem tudi jaz izginila v hladno noč. Anže me je pričakal na drugi strani ceste. Videti je bil zadihan, kot, da bi tekel vso pot.
»Hej, Tina!«
26. februar 2012
neeeeeext!
26. februar 2012
next!
26. februar 2012
next!!!!!!!!
26. februar 2012
u59711
u59711
next
27. februar 2012
...Anže me je pričakal na drugi strani ceste. Videti je bil zadihan, kot, da bi tekel vso pot.
»Hej, Tina!«, je pozdravil in stekla sem k njem. Bila sem dosti blizu da sem lahko zavohala vonj njegovega parfuma. Le on se je lahko tako iskreno nasmejal in dišal.
»Hej, Anže.«
»Kam me misliš zopet stlačiti?«, sem vprašala z nasmejanim tonom v svojem glasu. Nisem namreč vedela kaj so bili njegovi načrti za nocoj. Upala sem le, da ni bilo nič zahtevnega.
»Pridi, greva v center!«
»Te smem vprašat zakaj?« Bila sem zmedena. Anže je rad hodil v center mesta, samo kadar je snežilo, ali pa je bilo mesto okrašeno z polno božičnimi lučkami.
»Tina, malce pa mi že lahko zaupaš ne?« Nasmehnila sem se, nato pa sva se odpravila daleč stran od mojega življenja, v življenje kjer sva bila le midva. Anže in jaz.
V centru mesta je bilo lepo, glasba iz restavracij in gostiln se je slišala na ulice. Ljudje so se pogovarjali in se zabavali. Veliko je bilo mladih, ki so se držali za roke in le za trenutek, majhen trenutek sem pomislila kako bi bilo, če bi prijela Anžetovo roko. Nasmehnila sem se svojim mislim. Anže me je zmedeno pogledal.
»O čem premišljuješ?« Me je vprašal in si nadel prečudovit nasmešek na svoj obraz. Vsaka punca bi se lahko stopila poleg njega. Nasploh sem bila presenečena, da Anže še ni imel punce. Veliko privlačnih, priljubljenih, lepih, pametnih punc se mu je že ponujalo. A nek delček mene je upal, da nebo izbral nobeno izmed njih.
»Tina?« Njegov glas me je prebudil iz razmišljanja in stala sva pred čudovito trgovino. Nekam drago za moje stanje doma.
»Anže, kaj delava tukaj?« Na nek način sem se bala njegovega odgovora. A njegovega odgovora nisem dobila. Dobila sem le nasmešek ki se je bleščal v noči. Vstopila sva v to prestižno trgovino. Prodajalka mi je ponudila veliko lepih oblek, čevljev, torbic itd. Skrbelo me je za denar. Nisem ga imela veliko saj sem svojo plačo porabila za položnice in stvari, za katere bi mogel poskrbeti moj oče. Vendar ni.
»Izberi si obleko, čevlje, torbico, ličila in kar hočeš!« Je izjavil Anže, ko sem pomerjala že tretjo obleko nocoj. Bila sem nekako brezbesedna? Mogoče nisem našla pravega izraza.
Objela sem ga in poljubila.
Poljubila na lice, saj sva bila prijatelja, ne? Moja čustva nikakor niso bila prijateljska! To sem ugotovila že lansko poletje, ko sva se skupaj zabavala na bazenu.
V njegovem objemu sem občutila več stvari, kot sem jih želela. Dišal je. Počutila pa sem se varno, prijetno in srečno!
Zmotila naju je prodajalka, ki je vprašala kako želi plačati.
Plačal je s kartico na kateri je bilo, po mojem mnenju ogromno denarja. Vendar denar me ni zanimal, zanimal me je on. Pa še kako! Anže je živel sam v severnem delu mesta. Starša delata v tujini in redko prideta domov. Največkrat enkrat ali dvakrat na leto. Rad ju je imel, čeprav je to skrival.
Hodila sva proti mojemu domu. Naša uboga hiša je stala v južnem delu. Bolj podrtija, če sem se lotila opisa. Ustavila sva se pred vhodom, kjer sva se poslovila kot prijatelja. Gledala sem ga, kako je odhajal proti koncu ulice, kjer je izginil za cestno svetilko. Odklenila sem vhodna vrata in stvari postavila na mizo v kuhinjo. Pogledala sem še v sobo očeta, vendar ga ni bilo. Zavzdihnila sem. Če ga ni bilo, to ni pomenilo nič dobrega. Najbrž zopet pije in bo domov prišel kar se da dobre volje. Vstopila sem v svojo sobo, ki sem si jo delila z Davidom. Moj mali angelček je spal in se ni zavedal polovice svojega življenja. Ura je bila že ena zjutraj. Nato je v sobo vkorakal oče.
________________________________________________________________________
Next?
27. februar 2012
next
27. februar 2012
Next!
28. februar 2012
Neext! (:
28. februar 2012
Neeext!!!
Ka to ne pišeš ti?
Pa svetouuuna je to!
28. februar 2012
To zgodbo piše moja prijateljica, ampak je sama noče objavit...hvala za nexte, nadaljuje ju3 :*­­
28. februar 2012
... Ura je bila že ena zjutraj. Nato je v sobo vkorakal oče.

Zaropotalo je. Prazna steklenica vina, je padla na tla. V roki je imel palico. Čemu?
»Od kod so te obleke?« me je vprašal s pijanim omedlelim glasom. Nato sem se spomnila, da sem pozabila nove stvari pospraviti v omaro, da jih oče nebi videl.
»Prijatelj, s katerim skupaj hodim v šolo mi jih je kupil…« sem nekako zamomljala skupaj. Bilo me je strah. Saj nebi bilo prvič, da bi me pretepel. Vendar ne s palico, s palico še nikoli.
»Daj mi denar, zmanjkalo mi ga je!« je govoril dalje.
Kako mu je lahko zmanjkalo denarja? Saj smo bili šele na začetku meseca!
Nočem mu dati svojega denarja! Jaz sem delala zanj, ne pa on!
»Daj denar!« je tokrat zakričal. Jezno sem stremela v njegove črne oči, iz katerih so švigale strele. Nato se je zbudil David. Jokal je. Strah ga je bilo kadar je oče kričal. »Pomiri se David. Nič ni. Očka je le malce jezen.« sem mu dejala. Vendar David ni nehal jokati. Očetu je sedaj že dosti prekipelo. Ni prenašal kadar je David jokal. Zamahnil je s palico, da bi ga udaril. Vendar tukaj sem nastopila jaz. Davida sem imela rada in nisem ga mogla gledati kako ga je oče tepel. Kot vse druge noči, sem se tudi to postavila pred Davida, kot njegov ščit. Naj pretepa mene, njega pa naj pusti pri miru, saj je še otrok!

Naslednje jutro nisem mogla oditi v šolo.
Vse me je bolelo. Čez obraz pa sem imela veliko, črno modrico, ki je bila prevelik zalogaj za prekrivanje, tudi za kilogram pudra. Ostala sem doma. Vendar popoldne sem morala oditi v službo. Saj nisem hotela ostati brez plače, kajne?
Ni me bilo strah udarcev. Ni me bilo strah sošolcev. Bilo me je strah le njega. On je kazal nevarnost tudi meni.
___________________________________________________________________________
Next?
29. februar 2012
next!!!!!!!!!!
29. februar 2012
Neext! (:
01. marec 2012
next!
01. marec 2012
Sledila je nedelja. Dan počitka in dan celjenja ran. Anže je večkrat klical na naš hišni telefon, vendar oče nikakor ni dovolil, da bi se oglasila. »Uči se raje!« je bil odgovor, ki sem ga slišala iz njegovih, smrdečih ust. Bil je moj oče. Vendar takšnega očeta nisem želela.
»Tina, kaj bo za večerjo?« me je z nasmeškom na obrazu vprašal David. Bil je lačen kajpada. V celi hiši ni bilo skoraj nič hrane! Le prazne steklenice vina in drugih strupenih stvari.
»Počakaj ljubček, našla bom nekaj za pod zob, neskrbni.« se je glasil moj prijazni odgovor. Kaj drugega naj bi mu rekla? Da nimam denarja in zato ne more ničesar pojesti? Zanj sem pripravljena dati življenje. Pozno ponoči je oče prišel domov. S seboj je prinesel manjši hlebček kruha. Lahko bi ga pojedla sama, tako majhen je bil. Zbudila sem Davida, da je pojedel kruh. Zdaj je bil sit. Moj mali angelček je s polnim trebuščkom zaspal, meni pa ni in ni prenehalo kruliti.

Budilka je zazvonila in vstala sem. Zbuditi sem morala še Davida saj je oče že odšel. Odšla sem v našo kopalnico, če se tisti gnusni sobi sploh lahko reče kopalnica. Uporabila sem veliko pudra, rdečila. Na koncu pa sem lasem pustila prosti pot. Naj mi padejo na obraz in s tem zakrijejo čim več modric. Na poti v šolo sva se z Davidom ustavila v bližnji pekarni, kjer sem nama z zadnjimi evri plačala zajtrk.
V šoli je bilo v redu. Dokler me ni zagledal Anže, ki je stopal proti moji mizi. Njegovega obraza nisem razumela.
_________________________________________________________________________
Next?
11. marec 2012
Neext!
11. marec 2012
Lahko malo hitreje nextaš? Drugače zlo kul zgodbaa
11. marec 2012
neext
12. marec 2012
u22828
u22828
neext!
16. marec 2012
next.!
16. marec 2012
next....full je kull zgodba =DD
19. marec 2012
u84234
u84234
next!!!
19. marec 2012
u41661
u41661
next
31. marec 2012
next!!!!
31. marec 2012
u71017
u71017
Neext,fuul dobr pišeš!
07. april 2012
Nextii (:
30. april 2012
next!!!!!
30. april 2012
Next!
03. maj 2012
neeeext!!!
11. maj 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg