Forum
Ko sem že mislila,da moj dan ne more biti slabši,sem opazila mrtveca ob svoji omarici.Kayla je kot vedno brez predaha blebetala in ga sploh ni opazila.Vsaj ne takoj.Če dobro pomislim,ga ni opazil nihče drug,dokler ni spregovoril.Žal je to samo dokaz več,da sem neprilagojena čudakinja.
"Ampak,Zoey,pri bogu prisežem,da se ga Heath po tekmi ni tako napil.Ne bi smela biti tako stroga z njim.""Aha,"sem odsotno zamrmrala."Seveda." Zakašljala sem.Že spet.Počutila sem se prav bedno.Najbrž se me loteva virus,ki mu gospod Wise,poj precej tečni profesor biologije na višjem nivoju,pravi *najstniška kuga*.
Mi jutri ne bo treba pisat geometrije,če bom umrla?Človek pač lahko upa.
"Zoey,prosim!Me sploh poslušaš?Mislim,da je spil samo štiri ali šest piv pa še tri kratke.Ampak to sploh ni pomembno.Najbrž pijače nebi niti povohal,če te tvoji butasti starši ne bi nagnali domov takoj po tekmi."
Trpeče sva se spogledali in se popolnoma strinjali,da je bila to še zadnja velika krivica,ki sta mi jo zakuhala mami in bednik,s katerim se je poročila pred tremi zelo dolgimi leti.Ampak Kayla je že čez pol sekunde vdihnila in spet začela bebljati.
"Pa še proslavljal je.Sesuli smo Zvezno!" Stresla me je za ramo in se približala mojemu obrazu"Halo.Tvoj fant..."
"Skoraj fant,"sem jo popravila in se komaj zadrževala,da ji nisem zakašljala v obraz.
"Pa kaj!Heath je naš podajalec,zato je seveda moral proslaviti.Naša gimnazija že milijon let ni premagala Zvezne."
"Samo šestnajst let."Matematika mi ne leži,ampak v primerjavi s Kaylo sem prava genialka.
"Pa kaj!Ni pomembno,je bil pač srečen.Moraš mu pogledati skozi prste."
"Ni pomembno?Že petič v tem tednu je bil pijan kot krava!Žal mi je,ampak nočem hoditi s tipom,ki je nekoč hotel igrati nogomet na kolidžu,zdaj pa poskuša spiti šest piv zapored,ne da bi bruhal.Pa še zredil se bo ob tolikšni količini piva."Nehala sem govoriti,ker me je premagal kašelj.Ko sem nehala kašljati,se mi je malo vrtelo in morala sem počasi in globoko dihati.Kayla seveda ni opazila ničesar.
"Uh!Heath pa debel!Tega res ne bi hotela videti."
Komaj sem premagala nov napad kašlja."Če se poljubljaš z njim pa je,kot bi sesal z alkoholom prepojene noge."
Kayla se je napeto skremžila."Kako ogabno!Škoda,da je tako seksi."
Zavila sem z očmi.Niti malo nisem skrivala,kako me jezi njena opsedenost z zunanjim videzom.
"Fant si tečna,ko si bolna.Nimaš pojma,kako pobit je bil,ko se zanj nisi zmenila pri kosilu.Videti je bil kot zapuščen kuža in..."
Šele takrat sem opazila mrtveca...
04. november 2013
Šele takrat sem opazila mrtveca.Dobro saj vem da ni bil čisto*mrtev*.Bil je nemrtev.Ali nečlovek.Saj je vseeno.Znanstveniki pravijo eno,ljudje drugo,vendar gre za eno in isto stvar.Vsak je takoj videl,kdo je.Čeprav ne bi čutila moči in teme,ki je sevala od njega,pa nikakor ne bi mogla spregledati safirno modrega znamenja v obliki polmeseca na njegovem čelu in dodatne tetovaže prepletenih vozlov,ki mu je obrobljala enako modre oči.Bil je vampir.Še huje,bil je sledilec.
Sranje!Stal je ob moji omarici.
"Zoey,sploh me ne poslušaš!"
Vampir je spregovoril z gladkimi,ubranimi obrednimi besedami,ki so bile nevarne in zapeljive kot kri pomešana s čokolado.
"Zoey Montgomery!Noč te je izbrala.V smrti se boš spet rodila.Noč te kliče.Odgovori njenemu sladkemu klicu!Tvoja usoda te čaka v Hiši Noči!"
Dvignil je dolg,bel prst in ga usmeril vame.Čelo me je grozno zabolelo in pred očmi se mi je zabliskalo,ko je Kayla odprla usta in zakričala.
04. november 2013
Ko sem spet prišla k se bi,sem zagledala Kaylin brezbarvni obraz,ki je strmel vame z višine.
Kot vedno sem bleknila prvo neumnost,ki mi je prišla na misel.
"Kay,buljiš kot riba."
"Zaznamoval te je.Oh,Zoey!Na čelu imaš obris tiste spake!"
Pritisnila si je tresočo dlan na na bele ustnice in skušala zadržati jok.
Sedla sem in zakašljala.Glava me je peklensko bolela in podrgnila sem si mesto med obrvmi.Srbelo me je kot osji pik.Bolečina se je širila na oči in ličnice in šlomi je na bruhanje.
"Zoey!"Kayla je jokala in med govorjenjem se ji je kolcalo."O.Moj.Bog.To je bil sledilec.Vampirski sledilec!"
"Kay."Močno sem pomežiknila in skušala pregnati glavobol."Nehaj jokati.Veš,da mi gre na živce,ko se jokaš."Iztegnila sem roko,da bi jo potrepljala po hrbtu in potolažila.
A se je nagonsko skrčila in se odmaknila.
Nisem mogla verjeti.Umaknila se je,kot bi se me bala.Najbrž je opazila mojo prizadetost,saj je spet začela neutrudno bebljati.
"O bog Zoey!Kaj boš naredila?Tja ne smeš.Ne smeš postati ena od njih.To se ne sme zgoditi!S kom naj potem hodim na nogometne tekme?"
Opazila sem,da se mi med poplavo besed ni niti enkrat približala.Požrla sem zagrenjenost in užaljenost,ki sta se nabirala v meni in me silila na jok.Oči so se mi v hipu posušile.Dobro sem znala skrivati solze.
06. november 2013
u153581
u153581
zakaj si ne izmisliš svoje zgodbe, zakaj od zlooo znane pisateljice prepisuješ in objavlaš kot svojo zgodbo?
PS-NE ZAMERT SAMO VPRAŠAM
06. november 2013
next
09. november 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg