Forum
_______________________________________________________________________________________
1. DEL

»…Vse najboljše zate!« Svoj pogled sem od lepo okrašene torte usmerila do mojega očeta in nato pogledala še mamo, ki je v naročju pestovala dvomesečnega bratca. »Upihni svečke…« je z nasmehom v očeh rekla. Pogledala sem petnajst prižganih svečk, ki so metale dolge sence po mizi, zajela sem sapo in upihnila vse svečke, pri tem pa sem si močno želela, da bi mi starši dopuščali mnogo več stvari, več življenja, da bi me manj nadzorovali – in želja se mi je ''izpolnila''.

Sedla sem na zadnji sedež v avtomobilu in si v ušesa potisnila slušalke, ter stopnjo glasnosti povišala do konca, začutila sem, da se avtomobil premika – zaprla sem oči in uživala v glasni glasbi. Vse se je zgodilo v trenutku – glasba je udarjala ob moje bobniče jaz pa sem v ritmu pozibavala glavo. Nenadni tresk me je presenetil, za trenutek ali dva sem se počutila brez teže in odprla oči, nekaj stvari je ''letelo'' po avtu, trenutek zatem je avto zadel v nekaj trdnega in z glavo sem zadela ob okensko šipo, nekaj sekund potem je v mojih ušesih še vedno odmevala glasna glasba v ozadju pa sem slišala globoko dihanje. Prišla sem nazaj k zavesti in odprla oči, prebito vetrobransko steklo na avtomobilu, je bilo poškropljeno s kapljicami krvi. Pogledala sem na voznikov sedež in opazila očetov vrat, ki je brez življenja slonel na desno stran, mojega bratca ni bilo v naročju mame ampak je negibno ležal poleg mene, s prsti sem hitro preverila srčni utrip…Znakov življenja ni bilo. Velik cmok se mi je zataknil v grlu, preplavila me je kurja polt, na robu očes sem čutila vroče solze. »Mami si v redu?« sem v joku vprašala…

Ne vem kako sem se znašla na stolu poleg mame pripete na različne bolniške cevke in z kisikovo masko na ustih. Njene oči so se zmedeno odprle in me pogledale »Kje je oče, in Slesh?« »Ni..n..ni ju več..« sem hlipala in stiskala mamino roko .Z zadnjimi močmi je stisnila oči in iz njih spustila bledikavo solzo… »Obljubi mi, da boš odšla k botru, potem ko boš ostala sama…Vzemi denar in pojdi, živi življenje…« »O..obljubim..« sem rekla in še močneje zajokala, mama se mi je nasmehnila in me pogledala globoko v oči. Glavo je nato pomaknila na stran, njena roka, za katero sem jo držala poprej je mlahavo, brez občutka padla na stran.
Na ekranu za mirjenje srčnega utripa sem opazovala zeleno črto, ki je delala vse manjše vijuge in se nato spremenila v ravno premico. Glavo sem povesila…Nekaj solz je padlo na mamino bledikavo roko…
_________________________________________________________________________________
24. januar 2013
_____________________________________________
2. DEL

Rdeče – objokane oči so me pekle. Hodila sem po dolgi avtocesti, kateri ni in ni bilo videti konca. Nekaj avtomobilov je trobilo v znamenje naj se pomaknem na stran – nisem se ozirala,
Nisem jih slišala, hodila sem naprej…

Mokra sem stopila v hišo, ki to ni več bila, brez otroškega joka, brez zaskrbljene mame in redkobesednega očeta. Izgubila sem jih – vse – za vedno…Kako sem si lahko želela, da bi me manj nadzorovali, če nebi bilo moje uporniške duše, se smrtonosna nesreča nebi zgodila, če nebi bilo mene bi bilo vse v redu…Nekaj minut sem brez občutka gledala steno…nato sem bruhnila v jok. Sama sem jo odnesla s presekano ustnico in dvema modricama na desni roki.
Nenadoma je zazvonilo, javila sem se… »P-p-prosim..« sem hlipala v slušalko. »Hvala bogu, Shella, preživela si…« se je iz druge strani oglasil PY-jev olajšani glas. »Na žalost…« »Ne govori tako..Te pridem obiskat ?« »Mi preostane kaj drugega ?« sem poizkušala zveneti optimistično, a se mi je sredi stavka glas zlomil in zopet sem glasno hlipala… »Ne skrbi, čez deset minut boš v mojem objemu.«

PY-ja sem poljubila na hladne ustnice in ga objela okrog vratu, prijel me je okrog bokov in me dvignil v višino njegovih oči »Vedno bom s tabo…« »Čez teden dni grem k mojemu krstnemu botru…« sem odgovorila in gledala čez njegovo ramo »No, obiskal te bom vsak dan, to obljubim…« je rekel in se nasmehnil. »Bojim se, da to ne bom mogoče iz Chicaga se bom preselila v Edmonton, razdalja med tema krajema je prevelika…« sem zašepetala, objel me je še tesneje in me poljubil na ustnice.
_____________________________________________________
24. januar 2013
next
+
Prosim bodite tako prijazne in mi pomagajte do dobre ocene!!!
http://www.igre123.com/forum/tema/nujno-vas-rabim-dekleta!!!!/49418/
24. januar 2013
_____________________________________________________________
3. DEL

»Še vedno obstaja možnost…« »Kakšna ?« ga vprašam nazaj. »Lahko se poročiš z mano, našel si bom delo, imela bova dohodek…« »Ne pretiravaj…« sem odgovorila in konec pokajene cigarete stresla v pepelnik. Opazovala sem temačno nebo posuto z temnimi oblaki in zopet mi je šlo na jok. PY je to opazil in me objel, najprej me je poljubil na usta, nato se je z svojimi vročimi ustnicami preselil v jamico na mojem vratu, dihala sem vse hitreje, z usti se je pomikal še višje in me poljubil na očesni veki, glasno sem hlipala. Objel me je okoli vratu in se zopet preselil na moje ustnice, ki so v večernem somraku iskale njegova lica…

PY je v spanju glasno dihal, previdno sem odkrila odejo, ki je pokrivala moje telo. Stopila sem do okna in ga neslišno odprla. Mrzli veter mi je butnil v obraz, na licih sem čutila pozni jesenski mraz. Previdno sem stopila na rob strehe, ki je pokrivala verando. Z vžigalnikom sem prižgala konec cigarete in si jo prislonila na ustnice, uživala sem v vsakem vdihu, medtem ko sem opazovala z zvezdami posuto nočno nebo…Mrzla roka me je iznenada prijela za vrat, naglas sem zakričala… » Kaj ti je Shella? Si prepričana, da ne potrebuješ strokovne pomoči ?« »PY…Prestrašil si me in ne, ne potrebujem strokovne pomoči« Objel me je in glavo prislonil na moja ramena. V njegovem objemu sem se počutila varno…
4. DEL

PY-ja zjutraj ni bilo poleg mene…
Trudila sem se zajokati a sem imela oči preveč suhe. Nase sem navlekla prva oblačila, ki so mi prišla pod roke. Tokrat nisem zajtrkovala, nisem si umila zob. Iz predala, kjer sem skrivala
''Prepovedane stvari'' sem vzela cigarete in vžigalnik; Pomislila sem, da mi od sedaj naprej cigaretne škatlice ne bo potrebno več skrivati, naslonila sem se na rob postelje in zajokala…

Hodila sem proti šoli, s počasnimi koraki sem se trudila premagovati mokro jesensko listje, ki je bilo živo rdečih barv, dežne kaplje so padale na gramozno pot, stopala sem po majhnih lužicah in gledala naravnost predse, z roko sem segla v žep ter tipala za cigaretno škatlico in vžigalnikom, rjavi lasje so se mi kodrali zaradi dežnih kapelj, ki so padale na mojo glavo.
»Shella! Počakaj me…« Jeniffer mi je hitela naproti, pri tem pa lovila ravnotežje elegantnih lakastih čevljih z visoko peto. Padla mi je v objem in dovolila da glavo naslonim na njena ramena. »Moje sožalje Shella…« »Hva-h-hvala« sem hlipala in krotila solze.
»Vedno ti bom ob strani Shella, vedno!« »Hvala…ampak naslednji teden se selim k botru v Edmonton…« Čutila sem kako je Jeniffer po hrbtu oblila kurja polt »Sa-saj se bova še videli kajne?!« … »Upam…« sem zahlipala…
_______________________________________________________
24. januar 2013
_____________________________________________
5. DEL

V šoli sem zasedla zadnjo klop in zvezke potisnila na mizo. Dežne kaplje so tolkle po oknu učilnice in motile profesorja pri dolgočasnem predavanju o sestavi kosti. Nisem ga poslušala, vso pozornost sem posvečala Ritmu dežja, ki je tolkel po šipah. Želela sem ven; na prosto; na dež; na svobodo…Zvezke sem zmetala v torbo in se s tihimi koraki približevala vratom učilnice…

Tekla sem domov, brez dežnika, težke sive kaplje so padale na moj obraz in veke ter mi hladile objokane oči, da, zopet sem jokala…

Sedela sem v domači zofi si z dlanmi drgnila oči nakar je na vratih je nepričakovano potrkalo… »PY, si to ti?...« »Da Shella, jaz sem..« odprla sem vrata in mu padla v objem.
Poljubil me je na lica in se nato pomikal proti mojim ustnicam, z nogami sem ga objela okoli bokov. Z desnico sem potovala čez njegove goste kostanjeve lase, jezik je nežno potisnil v moja usta ter me z roko prijel za moje prsi, osvobodila sem se majice in se posvetila njegovim izklesanim trebušnim mišicam. Z jezikom je nato preiskoval vsak najmanjši delček mojega telesa, kakor da bi se nekje na njem skrivalo zlato…

Objeta sva kadila cigareto… »Shella, že dlje časa se pripravljam na ta dogodek zato ti bom povedal naravnost…« Cigareta mi je padal iz roke, pogledala sem ga globoko v sinje modre oči… »Bi se poročila z menoj?...« …Zajokala sem , nepričakovano dejanje mi je iztisnilo ves zrak iz pljuč. »D-da!« sem glasno zahlipala. PY-ju se je čez usta razlezel velik nasmešek, segel je v žep in na medlo sončno svetlobo prinesel dva lesena obročka, prijel je mojo levico in mi na prstanec nežno potisnil lesen obroček.
Dolgo sem ga opazovala; ni imel bisera, ni bil izdelan iz dragocene kamnine a bil je znamenje ljubezni.
________________________________________________________________________
24. januar 2013
_________________________________________________________
6. DEL

*Čez dva tedna*

Mrzel veter mi je drgnil ob lica, v roki sem držala skodelico vroče kave in si grela prste.
Množica ljudi s sončnimi očali in poletnimi oblačili se je pripravljala na vstop v letalo.
V objemu PY-ja sem se počutila kot duh, to mi je bilo všeč. Jeniffer je sedela poleg naju in živčno gledala predse ter nemirno gnetla z rokami. Sedeli smo in molčali, poizkušala sem spregovoriti in jima povedati, da je z menoj vse v redu, a ust preprosto nisem mogla odpreti, v očeh sem čutila vroče solze. Pogled sem usmerila proti PY-ju; gledal je stran v daljavo, na robu desnega očesa se je bleščala čista solza.
»Spoštovani potniki, letalo, ki bo letelo v Edmonton bo prispelo v naslednjih minutah; potniki zberite se pri vhodu številka 3…« z bolečino v očeh sem opazovala zvočnik iz katerega so prihajala besede; vsaka mi je vrezala globoko rano v mojem srcu.
Vstala sem in pograbila torbo v kateri sem imela vse svoje stvari, lonček kave, ki je ostal nedotaknjen sem odvrgla v smeti. Jeniffer je stopila do mene in me močno objela »She-S-Shella, pogrešala te bom…Vsak dan te bom poklicala, obljubim!« hvaležno sem jo pogledala in ji vrnila objem. PY je pristopil do mene in gledal vstran… »Res ne želiš ostati?« »PY saj veš, da si močno želim, ampak druge izbire preprosto nimam…« Objel me je in me poljubil na ustnice. »Obiskal te bom Shella, obljubim!« nasmehnila sem se in se trudila, da nebi jokala…

Sedela sem na letalskem sedežu in živčno iskala PY-ja in Shello…
Zagledala sem ju; stala sta tesno skupaj in me opazovala..
Začutila sem, da se letalo premika, v očeh sem začutila solze a tokrat sem jim pustila, da stečejo po licih in mi padajo na stegna. PY in Shella sta mahala in se trudila, da nebi zajokala, opazovala sem ju tako dolgo dokler nista popolnoma izginila med sivimi meglicami. Na levici sem opazovala lesen obroček in zašepetala, sama sebi: »Zavedno PY, zavedno...«
______________________________________________________
24. januar 2013
___________________________________________________________________________
7. DEL

Vrata letala so se odprla. Oči sem si ponovno obrisala z robom rokava. Veliki kupi snega in bela megla so prekrivali Edmonton. Čutila sem kako se izdihan zrak spreminja v drobne delce ledu, zaradi nizkega krila in pretankega jopiča me je zeblo po vsem telesu. S hitrimi in zbranimi koraki sem hitela proti izhodu letališča.
Zagledala sem moškega, ki je bil očetove starosti, tudi on mi je vračal pogled.
»Shella, si to ti…?« je previdno vprašal in z nezaupanjem opazoval moje oči.
»Da, sem…« sem odgovorila in pristopil do njega. »Zdravo Shella, se me še spomniš ?«
Je previdno vprašal medtem ko mi je podal roko v pozdrav. »Na žalost ne..«
»No ime mi je Ford, to pa je moja žena Lucy…« šele tedaj sem opazila postavno in resno žensko, ki je imela približno osemindvajset let, »Pozdravljena Shella.« mi je dejala v pozdrav in nato še sama prijela mojo roko.

Odprla sta vrata njunega stanovanja in me povabila naprej, jopič sem previdno odložila na obešalnik in zmedeno stala pred pragom stanovanja. Hiša je bila lepo urejena in po njej se je razlegal vojn po večerji. »Prisedi Shella!« je iz jedilnega kota zaklical Ford.
Lucy mi je na krožnik 'nagrmadila' veliko hrane. Jedli smo v mučni tišini, slišalo se je le ropot vilic, ki so drgnile ob krožnike.
»Shella, želim, da v najinem domu spoštuješ določena pravila..« vso pozornost sem sedaj posvetila botru… »…In sicer; z Lucy sva te opisala na osnovno šolo ki jo boš morala dokončati z odliko; vsak dan točno opoldne bo kosilo, na katerega ne smeš zamuditi, čas za delanje domačih nalog se začne ob dveh in traja do štirih po tem sledi učenje in priprave na izpite, to počneš do osmih; nato imaš uro prostega časa, ob pol desetih moraš mirno spati in
se prebujati ob pol šestih. Je dogovor sklenjen?« v odgovor sem prikimala z glavo.

________________________________________________
24. januar 2013
______________________________________________
8. DEL

Vilice ter nož sem odložila na krožnik in si obrisala usta v prtiček. Nemo sem sedela in gledala naravnost v steno. Le zakaj zahtevata takšna pravila? Sem se spraševala in opazovala Lucy kako skrbno nabada vsako zrnce graha in ga ponese k ustom. »Shella, pridi za menoj; razkazal ti bom tvojo novo sobo..«

Botru sem sledila po razmajanih stopnicah vse do lesenih vrat z napisom 'Clarie'.
Ford je pogladil zlat napis na vratih in me pogledal v oči; »Ta soba je nekoč pripadala moji hčerki…« neprijetna tišina je napolnila prostor… »Kje je pa sedaj?« sem previdno vprašala.
»Ni je več, umrla je zaradi raka…« »Oh..moje sožalje…« sem rekla in opazovala zlat napis.
»Hvala. Tudi tebi izrekam sožalje.« Po grlu se mi je razlezel velik cmok, oči pa so se mi za rosile.
Stopila sem v sobo; bele stene so imele nekaj slik na katerih je bilo naslikano tihožitje ter jesenska pokrajina, skromna posteljica in mizica sta zavzeli približno polovico vse sobe, v desnem kotu je stala omara z oblekami. Moje oko je sedaj posvečalo vso pozornost pisalni mizi na kateri so bili zloženi zvezki in pisala ter obleke. Dotaknila sem se ji s prsti…
»Nosila boš vse 'Clarine' stvari in uporabljala njena pisala ter njeno torbo, dogovorjeno?..«
Je zašepetal Ford in me nemo opazoval. »Saj ni potrebe, s seboj sem prinesla svoje obleke ter ostale malenkosti…« sem poizkušala zveneti veselo. »Shella, to ni bilo vprašanje, povedal sem ti trditev…« po teh besedah je segel po kljuki in za seboj zaprl vrata sobe.
Po hrbtu se mi je 'razlila' kurja polt.
Nekaj časa sem opazovala majhno sobo, ki je bila sedaj polna strahu…
_______________________________________________________
24. januar 2013
_______________________________________________________
9. DEL

Odprla sem vrata v kopalnico, ki je bila popolnoma bela. Stopila sem do banje in na njeni pipi zavrtela pipo za vročo vodo.
Pograbila sem telefon, ki je sameval na nočni omarici in v imeniku telefonskih številk poiskala Jeniffer. »Shella, končno!« mi je dejala v pozdrav. »Kako si Jenifer, kako je PY?…«
»Dobro sem, bojim pa se, da za PY-ja ne morem reči enako; čisto potrt je, in ne pogovarja se z nikomer…Kakšen je bil let? Kako sta Boter in njegova žena?« razgledala sem se po kopalnici, za katero je bilo očitno, da sem v njej le jaz, nato sem zaprla kopalniška vrata in v njih obrnila ključ; »Let je bil prijeten, Boter in njegova žena pa sta prav grozljiva…« sem po tihem zašepetala v slušalko. Gladina vode se je bližala k vrhu banje; »Jeniffer, nadaljevali bova jutri, sedaj se grem oprhati..« »Velja, nasvidenje!« »Pozdravi PY-ja!« sem glasno rekla v slušalko.
Oblačila sem zložila in jih odvrgla na tla poleg banje. Z desno nogo sem stopila v banjo v kateri je bila prijetna vroča voda. Do brade sem se potopila v vročo vodo na kateri so plavali mehurčki. Zaprla sem oči in se prepustila vodi, da sprosti vse mišice v mojem telesu.
V daljavi sem slišala le kapljice vode, ki so padale od pipe v vodo.
Ne vem kako dolgo sem uživala v topli vodi; ko je slednja postajala čedalje hladnejša sem odprla oči; poleg banje je na stolu sedela Lucy, z bledikavim obrazom je bila obrnjena k meni… Od strahu sem na ves glas zakričala in pograbila brisačo se ovila vanjo ter stopila ven iz banje. »Kaj počnete tukaj ?!« sem še vedno na glas kričala… »Slišala sem, da sva s Fordom ''grozljiva''« nisem se zmenila za njeno opazko in nadaljevala »Kako ste sploh prišli v kopalnico?!« »Že pred teboj sem bila tukaj…« je odvrnila in obrnila ključ ter izstopila za seboj pa zaprla vrata. Kapljice vode so še vedno tekle po mojem telesu…
_________________________________________________________________
24. januar 2013
_________________________________________________________________
10. DEL

Rjuhe so imel drugačen vonj, v grlu se mi je naredil cmok, vzglavnik je bil premehek; zopet sem se obrnila, kapljica potu mi je zdrsnila s čela in se izgubila med rjuhami, zdelo se mi je kot, da bi me postelja želela pogoltniti vase in me zadušiti…Zaspala sem.

Na okenskem steklu se je nabirala rosa, z usti sem se približala steklu in toplo sapo dahnila nadenj; nato sem s prstom na okensko šipo risala svoje ime.

Nahrbtnik sem napolnila z zvezki, ki so bili lično zloženi na robu mize. S prstom sem potegnila po platnici; polno prahu...Nikjer nisem opazila najmanjšega delca prahu; zdelo se je kot, da bi bil ves prah kar ga je v hiši ''zložen'' na zvezkih. Zmrazilo me je ko mi je na pamet priplavala misel, da bi me boter in njegova žena čakala že od smrti njune hčerke…

Ko sem hodila po škripajočih stopnicah sem zamišljeno grizla spodnjo ustnico.
Ford in Lucy sta še vedno spala; iz zgornjega nadstropja sem slišala botrovo globoko smrčanje. Nisem zajtrkovala, želela sem na zrak; ven iz hiše, ki sem se je bala.
Sneg je prekrival ulico in jo delal prijaznejšo.
'Dvakrat levo in nato vzdolž, vse do belega znaka za parkirišče, nato zavij desno' sem si v glavi ponavljala botrove besede.

Pred menoj se je dvigala stara, velika opečnata zgradba, ki se je razlikovala od sosednjih – nizkih ustanov v dolgočasnih belih barvah, učenci so se pred šolskimi vrati posedali v manjše skupinice ter se smejali in šepetali drug drugemu. Vzdušje je bilo podobno kot na moji 'stari'
Šoli. Mirno sem stopala mimo najstnikov, in se trudila, da nebi izstopala od večine…
»Nova 'vlačuga'…«, »Atrakcija dneva…« sem zaslišala besede, ki so mi prihajale izza hrbta;
Blondinka, z prikupnim obrazom in visokimi ličnicami ter manekensko postavo me je premerila od glave do peta; »'Tukaj boš plesala tako kakor ti bom jaz narekovala'« je rekla in mi namenila strupen pogled, njeni dve spremljevalki sta prhnili in ponovili njen ''prikupen'' pogled…
__________________________________________________________________
24. januar 2013
______________________________________________________________
11.DEL

Kri mi je zaledenela, val adrenalina je prebudil moje telo, kurja polt je obdala moje roke.
Nenadoma se je zgodilo; Roko sem zvila v pest in jo usmerila proti postavni blondinki. Boksnila sem jo v obraz; iz nosa ji je pritekla škrlatno rdeča kri, 'blondinka' je padla na kolena in me zmedeno opazovala: "Ka-kako si sploh drzneš?" nisem odgovorila le obrnila sem se in pobrala nahrbtnik, ki sem ga pred tem odvrgla na tla. Njene prijateljice so se sedaj sklanjale nad njo in jo polivale z vodo iz plastenke.

Po šolskem hodniku so odmevali le moji koraki; šola je bila res velika in potrebovala sem petnajst minut, da sem poiskala svojo učilnico.
Odprla sem učilniška vrata; vsi obrazi so se obrnili k meni, kri mi je butnila v obraz in moje dlani so postale potne. Okrogli profesor je pristopil do mene in me z pogledom premeril od glave do peta. "Ime?.." "Shella McSlesh" sem odvrnila in se nekoliko razvedrila ko sem opazila, da zvenim bolj samozavestno kakor sem se v resnici počutila. "Zamujaš, Shella..."
je rekel in mi pokazal na zadnjo klop, za katero je sedelo dekle in gledalo skozi okno. Z mirnimi koraki sem stopala v zadnji del učilnice.
"Dobro si jo!" mi je v pozdrav dejalo dekle. Nasmehnila sem se; "Misliš tisto 'blondinko'?"
sem odvrnila ter se usedla poleg nje. "Da, Kristin je 'vlačuga' te šole in voditeljica skupine navijačic, skratka razvajena 'prostitutka." Je dejalo dekle in se mi nasmehnilo ter razkrilo vrsto belih zob. "Sedaj te bo sovražila cela šola, se tega zavedaš?" skomignila sem z rameni;
"Mimogrede, kako ti je ime?" sem postavila vprašanje in opazovala uhan, ki se ji je bleščal na nosu. "Catrine" je odvrnila in pristavila; "Dobrodošla na šoli 'St.Gorgie'" Želela sem se ji zahvaliti za topel sprejem a mi je mobilni telefon glasno vibriral v hlačnem žepu. "Samo trenutek..." sem dejala Catrine in pritisnila na tipko za sprejem klica... "Shella, PY je izginil, pogrešan je že dvanajst ur, policija je izvedla iskalno akcijo..." je v telefon kričala Jeniffer nato pa glasno hlastala za zrakom. Moja usta so nenadoma postala suha, po telesu me je 'oblila' kurja polt...
_______________________________________________________________________
24. januar 2013
Torej jaz sem "stara" Betrayde., do sedaj sem prekopirala in nalepila sem vse dele moje zgodbice, ki sem jo poprej že pisala ampak sem se odločila,da bom zgodbo dodala na novo forum temo, torej to, ker se mi je na stari forum temi nekaj zalomilo.
Torej sedaj piše ista oseba, samo iz drugačnega profila, velja ?
~ bom pa poizkušala tudi bolj pogosto nextat, velja ? :3
24. januar 2013
nexttttt
24. januar 2013
u50889
u50889
NEEXT!!!
24. januar 2013
next
24. januar 2013
next - nova bralka
24. januar 2013
po tej zgodbi bi lahko bil posnet film
24. januar 2013
tudi jaz tako mislim!
24. januar 2013
hej, kaj pa pravite, če bi začela pisati eno novo - fantazisko ?
24. januar 2013
o čem se že gre fantaziska?
24. januar 2013
Čarovnija, magija, nenevadno, nepričakovano itd. :Đ
24. januar 2013
aaaa lahko
24. januar 2013
samo waw lahkoo rečem, res. Dobro pišeš, tko naprej!!!
24. januar 2013
ja lahko bi
24. januar 2013
blo bi super
24. januar 2013
Hvala za vse pohvale in nexte :3
~ torej sedaj bom začela pisati novo zgodbico (link vam bom prilepila sem, velja?)
in bom zato za nekaj časa prenehala pisati zasvojeno s prepovedanim :3
24. januar 2013

ampak res me zanima konec te zgodbe
24. januar 2013
24. januar 2013
ampak bom počakala
24. januar 2013
kiki1234 saj je nebo nehala pisat samo nekaj časa je nebo pisala
24. januar 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg