Forum
Hey! Pisala bom zgodbo o youtuberju Grayson Dolan poglejte si njegov kanal Dolan twins pa ce lah dobim vsaj 5 nextov pa vase mnenje zravn tnnx ok tuki je uvod:
Moja glava blago počiva na njegovi izoblikovani rami. Njegova nežna roka drsi po mojem licu in jaz tiho poslušam njegovo enakomerno dihanje občutek imam kot,da ga nadzorujem. Pogleda me s svojimi sanjskimi očmi in zaželi mi dobro jutro. Objame me s svojimi rokami ki izgledajo kot bi jih izoblikoval michelangelo. In,ko se najine ustnice dotaknejo pozabim na vse skrbi in se samo prepustim njemu in mu pustim,da me vodi. Vsak njegov dotik v meni zbudi nenavadno poželjenje ampak vem,da tega nihče od naju ne sme... Raztrgali bi naju na koščke če bi vedeli kaj vse se dogaja med nama bi naju najverjetneje izgnali. Ampak najini ljubezni ne bo stalo nič na poti tudi če greva stran... Seveda če bo pripravljen na tako velik korak. V mojih očeh je še vedno otrok kajti velikokrat se tako obnaša. Ampak na vse to lahko pozabim samo z enim njegovim pogledom in le enim dotikom... Čeprav me njegove besede zabolijo bolj kot meč,ki se zarije v srce se mu ne morem upreti v tudi,da te besede niso izgovorjene,ko razmišlja s trezno glavo temveč so izrečene v besu. Pa tudi,če bi vse to mislil... Kako bi mu lahko zamerila? Ko me pa vsak njegov dotik popelje v nebesa... Čeprav je vse to moj ščit pred resničnim svetom in vse to le moja fantazija on res obstaja. Jaz ga zares ljubim in tudi njegove besede včasih zabolijo. Moja želja je,da ga osrečim. Pa vem,da mi to nebo uspelo. Kajti kako lahko ranjeni ranjenega pozdravi? Moja depresija je vsak dan hujša in moja energija se vsak dan manjša. Sem tik pred tem,da skočim... Stojim na obali valovi se muzajo med mojimi prsti in moje noge se pogrezajo v pesek,in hladen veter mi mršči lase. Počasi hodim z vsakim korakom v meni narašča dvom in občutek krivde ampak me to ne ustavi nihče me ne bo. Saj vem rada bi ga osrečila pa preprosto ne morem več. Jaz temu ne pravim več življenje. Krivim sebe in vedno se bom. Ker vem da je moja krivda... Tisto poletje,ko sta me "prijateljica" in njen prijatelj zlorabila. Vsakič,ko grem iz hiše me je strah,da ju srečam sedaj bo strah izginil. Edino kar obžalujem je to, da ga nisem osrecila,da nisem izpolnila svojega edinega namena... nekako sem olajsana ne bo me vec skrbelo zanj in vem da mi bo odpustil. Kajti on bo ljubil nekoga popolnega in ne nekoga ki si ne zasluži niti enega trenutka na zemlji vec. Zato grem adijo in ne bo me vec nazaj. Vi pa zivite naprej.in pozabite da je bila na tem svetu takšna napaka kot sem jaz... to je bil moj načrt...
20. junij 2017
rosi.rr
rosi.rr
Next
20. junij 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg