Forum
u59711
u59711
Hej! Z &˛мυƒƒιηGιяℓ˛~ bova pisali skupaj godbo o dekletu Miriam, ki dobi težko nalogo... več izveste če boste brali... pisali bova v 3. osebi, na malce drugačen način kot do sedaj. Upava, da vam bo všeč! ;D
________________________________________________
"Prosim, ne ubijte me," zaječa Miriam in tresoče se roke postavi za glavo.
"Nimamo razloga, da bi vas pustili živo. Saj veste, umor dr. Allena moramo skriti. In vi, bi nam bili le v napoto," med štirimi stenami zadoni Jacksonov glas.
"Obljubim, ničesar ne bom zinila," prosi Miriam, solze pa ji polzijo po licih.
"Nihče ne mora vedeti, kaj se še lahko zgodi. Lahko, da nas boš na koncu le izdala policiji. Ne zaupamo tujcem," zmaje z glavo Jackson in v pištolo položi naboj.
"Prosim, prosim vas! Lahko naredim karkoli želite!" se zasliši njen tresoči glas.
"Karkoli? Si prepričana? Na koncu si boš najverjetneje želela, da bi lahko izbrala smrt," je v dvomih.
"Ne, obljubim... storila bom, karkoli," pokima. Strah se je nabiral v njej, tega ni mogla več zdržati. Morala se je izogniti smrti, imela je mamo na invalidskem vozičku za katero je bilo treba skrbeti, potrebovala je 24 urno nego. Če bi jo ubili, njena mama ne bi imela nikogar več, ki bi lahko skrbel zanjo...
"Tako torej... si se odločila pomagati? Prav," si zadovoljno pokima Jackson in pištolo odmakne od njene glave.
"Vstani," mirno reče in se zamišljeno sprehodi po sobi.
"Hvala vam... Hvala milijonkrat!" se zahvaljuje Miriam in si sama pri sebi veselo zaploska.
"No, no... sedi prosim na stol," reče Jackson, ji podstavi stol in se za nekaj sekund zazre skozi okno v nebo brez oblačka...
"Torej, kaj moram storiti?" nestrpno vpraša Miriam in prste prepleta med seboj.
"Hmm... naloga bo težka," s kazalcem pomaha Jackson.
"V redu, poslušam. Pripravljena sem storiti karkoli," si pogumno pokima in globoko zavzdihne.
"Tudi prav je tako," reče in zagrne zavese.
"Ne želim, da bi naju kdorkoli slišal, to je zelo občutljiva zadeva," se previdno ozira po prostoru Jackson in nervozno hodi po njem.
"Torej?" vpraša Miriam.
"Šla boš v Ameriko k mojemu staremu sodelavcu Lennartu," zašepeta in na mizo pred njo položi nekakšen načrt.
"Okej," si pokima Miriam in z zanimanjem pogleduje proti znakom na načrtu.
"Ne boš šla sama. S teboj bo šel eden izmed mojih, Kendall," se za trenutek zazre v tla.
"Nočem nobenih težav, razumeš?" vpraša takoj zatem. Miriam le nemo pokima.
"Torej sva si na jasnem," si požvižga Jackson in iz predala vzame nekaj papirjev, ki so bili zagotovo pomembni...
"Vidiš? To je on," pokaže na moškega v črni opravi, ki se je sprehajal po pločniku.
"Aha," pokima.
"Tega, mi bosta morala pripeljati nazaj v Evropo... a vedi, nevaren je," zamomlja in se znova sprehodi po sobi.
Miriam pogoltne slino in si dobro ogleda moškega na fotografiji.
"Težko ga je prepoznati, vedno je zamaskiran," zmaje z glavo in polista po papirjih.
Miriam je v srcu močno stisnilo, kajti Jackson je imel prav. Rajši bi izbrala smrt. Bog ve, kaj je ta tip zmožen.
"Torej ,več ti bom povedal jutri. Pridi v bar Lashh ob 12.30, tam se bova pogovorila ob kavi, kasneje pa odšla do moje hiše ob obrobju mesta," reče in zakašlja.
Pogled usmeri proti stenski uri, ki je glasno tiktakala.
"Zdaj pa, upam, da ne zameriš, sestanek imam z Kendallom, da mu razložim vse v zvezi s potovanjem," zamomlja in iz predala vzame ključe in jih vrže v žep jopiča...
"Ne, nič nimam proti," odkima Miriam, vzame svojo torbico z zofe v kotu sobe in stopi k vratom.
Jackson ji jih vljudno odpre in pristavi roko. "Izvolite, dame imajo prednost," se nasmehne Jackson. Kdo ve, mogoče je res pravi kavalir, ali pa le hoče narediti dober vtis na določeno osebo...

Miriam:





Jackson:




_____________________________________
Nadaljujeva...? Komenti, pohvale & pritožbe?

Boste brali?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

23. marec 2012
u35654
u35654
Next
23. marec 2012
Ušeeč mi jee!
Neext!
23. marec 2012
u59711
u59711
Heh, thx! < 333
23. marec 2012
mm.. še kakšen next.?
23. marec 2012
u59711
u59711
no? D
23. marec 2012
neext!
23. marec 2012
u59711
u59711
jooj, Nives od različnih oseb, to je menda že jasno... pa prow bi pršla mnenja o Jacksonu, pa Miriam pa zgodbi na splošno, ane.... -.-
23. marec 2012
u59711
u59711
nooo?
23. marec 2012
next!!!
Miriam- pogumna.... Jackson- kreten.... mogoče pa samo dobričina v bad boy izvedbi?
23. marec 2012
u84588
u84588
next
23. marec 2012
hvala za vse nexte in komentarje
23. marec 2012
u59711
u59711
haha Micy< 3 zanimivoooo!

Hvalaa jaaa
23. marec 2012
next
23. marec 2012
u59711
u59711
Uff... v pol ure 5 nextoov... wiiii
23. marec 2012
jap......... moje teorije so zaminive ;D
23. marec 2012
in to vedno ;'D
23. marec 2012
next!
23. marec 2012
u59711
u59711
hahahahahaa..... Nikky, še neki zate-maybee, kajnee?
23. marec 2012
u59711
u59711
DDDDD dc... je zelee... heheh.... ju3 nextam-o
23. marec 2012
next doberr začetekkk
23. marec 2012
u59711
u59711
thx
23. marec 2012
u59711
u59711
hmm bom kr nextala vsak cajt
24. marec 2012
next!!!!!!!
24. marec 2012
u59711
u59711
Del za Nikky ;D
___________________________
Miriam se mu nasmehne in stopi iz pisarne.
"Potrebuješ prevoz?" vpraša Jackson in iz žepa povleče telefon.
"Ja, prosim," pokima Miriam in torbico stisne tesno k sebi.
"Hej, Georff, punca potrebuje prevoz. Z avtom pridi pred stavbo. Peljal jo boš domov," zamomlja v telefon in pritisne rdečo tipko za prekinitev zveze.
"Torej, čez 5 minut bo zunaj čakal nate," se ji nasmehne in ji močno stisne roko.
"A, da bo vedel, da si to res ti-fant, te namreč še ne pozna, mu moraš povedati tole številko," reče in ji v roko potisne zvit listek.
"Skrbno ga čuvaj," zašepeta, ji pomaha v slovo in zdrvi po stopnicah navzdol.
Miriam si ogleda listič.
Počasi se odpravi po stopnicah navzdol in proti izhodnim vratom. "Kam pa kam?" se zasliši za njo. Miriam se sinkovito obrne.
Pred njo je stal moški, v 20 letih.
"Em... nekam, kar se vas ne tiče," mu zabrusi.
"Oh, seveda se me, pa še kako," si pokima moški in iz žepa potegne vizitko.
"Pokliči me jutri ob 11.00, če ne ti bo trda predla," zagodrnja in ji v roko potisne vizitko.
"Kdo sploh si?" roke postavi v bok.
"To se te sploh ne tiče," se ji počasi približa.
"Stephan? Kaj pa ti tukaj?!" čez hodnik zakriči Jackson.
"Hvala Bogu," sama sebi zamomlja Miriam.
"Z menoj je, ne skrbi," mu reče Jackson in mu roko položi na ramo.
"Stephan, to je Miriam, Miriam, Stephan," reče in z roko pokaže na Stephana.
"Aha, tako potem. Oprosti mislil sem, da si," išče prave besede.
"Vem, kaj misliš," pokima Miriam in si popravi sončna očala.
"Oh, Miriam, Georff čaka nate pred stavbo," reče Jackson in pomigne na ročno uro.
"Oh, čisto sem pozabila," se nervozno zasmeje in počasi zapusti stavbo.
"Adijo!" še reče nato pa odhiti do avta, ki jo je čakal na cesti.
"07354001," zašepeta Miriam Georffu, ta pa ji pokima.
"Sedi," se ji nasmehne in pokaže na sprednji sedež.
Georff pritisne na plin in speljeta...




____________________________________
Next?
24. marec 2012
Neeeeeeext!!!!!!!!!!
24. marec 2012
u59711
u59711
hvala...
24. marec 2012
NEEEEXT!
24. marec 2012
°°°°°°°°°°°°Del za Pando2000:°°°°°°°°°°°°°°
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
"Hvala za prevoz," se zahvali in stopi iz avta. Odklene vhodna vrata hiše in potiho vstopi. Sleče si jakno in jo obesi na obešalnik. Preobula se je v puhaste sobne copate in se vzpela po stopnicah v prvo nadstropje. Tam je bil dolg hodnik in in na koncu je bila mamina soba.

"Pridi mami," je rekla Miriam in in jo iz invalidskega vozička položila na posteljo. "Zaspi zdaj.." je rekla in jo poljubila na lica. Še vedno jo je bilo malo strah zaradi Jacksona in potovanja v Ameriko. Mama se ji je smilila in ni jo hotela zapustiti. Zagrnila je zavese in zaprla vrata.

Miriam je odšla je v svojo sobo in iz omare vzela pižamo. Odhitela je v kopalnico in se začela tuširati. Hladne kapljice vode so padale po njenem telesu in gel za prhanje je drsel po njenih laseh...

Zazvonil je telefon in Miriam se je 'zbudila'. Prijela je brisačo in si jo zavila okoli njenega telesa. Šla je v svojo sobo po telefon, vendar ga tam ni bilo. Kmalu se je spomnila, da ga je pustila v jakni na hodniku. Odšla je po stopnicah navzdol in iz žepa jakne ki je visela na obešalniku vzela telefon. Klicala jo je neznana številka. Miriam se je ustrašila. Najprej je pomislila, da je Jackson. Pritisnila je na zeleno tipko in telefon prislonila k ušesu.

"Prosim?" je rekla. "Jackson? Si ti?" bila je prestrašena kot še nikoli. bil je večer in zunaj se je mračilo.
"Danes ob enih ponoči," je zašepetal glas na drugi strani in prekinil. Vendar glas ni bil Jacksonov. Ne, bil je glas Stephana...




Kaj Stephan hoče od mene?
24. marec 2012
u59711
u59711
____________________________
Srce ji je močno bilo, roke so se ji tresle... ni mogla več nadzorovati svojega telesa. Telefon je vrgla po tleh in se zapodila po hodniku do obešalnika, pograbila jopič, vzela ključe avta in stekla ven na dež.
Dežne kapljice so padale po njenih svilnatih laseh. Lahko bi si mislili, da so predstavljale njeno jezo, žalost, obup.
Kaj le želi Stephan od nje? Nič mu ni storila.
Zato ji te misli nikakor niso dale miru. Odklenila je avto, sedla na voznikov sedež in pritisnila na plin. Podala se je v noč, ne da bi vedela kam...
Telefon ji je čez 10 minut znova zazvonil. Znova je bila ista neznana številka. Dolgo je razmišljala ali bi se oglasila ali ne.
Hitro je pograbila telefon in pritisnila zeleno tipko, še preden bi si lahko premislila.
"Halo?" je prestrašeno zamomljala. Iz sebe ni morala spraviti niti besede več.
"Pridi v park," je zaslišala na drugi strani in zveza je bila prekinjena.

Še bolj panično je pritisnila na plin in obrnila smer. Vozila je proti parku s 80 kilometri na uro. Prekoračila je mejo. A njej to zdaj ni bilo pomembno.
Zakaj le bi jo neznanec klical ob tako pozni uri? To je bilo le eno vprašanje od mnogih...





____________________________________
Next?
24. marec 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg