Forum
Moja čisto prva prva zgodbica To je komi bl uvod,dalši ampak se bo še ful dogajalo.

Zadnje okraske je natikala na božično drevesce. Ker jih prejšno sezono ni dobro zapakirala, je morala še spihati prah iz njih. Zlati lesk jim je dajal poseben pridih razkošja, kot da bi bili kupljeni iz zadnje nove kolekcije, največje veleblagovnice, ki stoji v središču mesta in kaže material za božič pred izložbo vsem na očeh. V resnici jih je kupila na neki razprodaji v cenenem diskontu prejšnjo sezono in bila še vedno ponosna na njih. Nihče je še ni vprašal kje jih je kupila, zato je to ostajala njena majhna skrivnost. Ko je nataknila zadnjega na umetno drevesce, se je razveselila da bo na koncu lahko nataknila še špico na vrh.
Njena smrekica se ji je zdela še lepša kot prejšno sezono in si jo ponosno ogledovala. To je že drugi božič, ki ga bo Karolina preživela v tem ljubkem stanovanju, ki je samo njeno. In spet sama. Očeta je šla obiskati dan prej, ker nikoli ni maral praznovati tega cirkusa. Mama ji je umrla, ko ji je bilo komaj šest let.
Sedaj pri 21 letih, ko se je uspela končno osamosvojiti od očeta in živi že več kot eno leto sama v podnajemniškem stanovanju in študira, se še zmeraj ne more odločiti kaj bi počela v življenju. Študira novinarstvo, kar jo zelo veseli, pa vendar se še ne more odločiti katero določeno delo jo zanima. Najraje bi odšla v tujino in pisala za znani časopis, kot je naprimer Times. Ampak se zaveda, da so to le njene pobožne želje in mora ostati na realnih tleh kjer je. V Sloveniji. Tukaj je v veliki večini novinarsko delo omejeno zgolj na rumeni tisk ali pa je podkupljeno. Ni tistega velikega adrenalina, če se želiš iti raziskovalno novinarstvo.




KAROLINA

Naslednji dan na faksu je med predavanjem opazovala prve snežinke skozi okno, ki so padale in napovedovale, da je zima res že tukaj. Zasanjala se je in si predstavljala snežno idilo sredi parka. Zasnežene veje na katerih se počasi kopiči sneg in se na soncu lesketajo drobni kristalčki… Čisto je pozabila poslušati predavanje in se raje prepustila sanjarjenju. Ko je zazvonil zvonec, jo je streznilo in hitela pospravljati stvari v nahrbtnik. Korakala je v množici proti izhodu, ko je naenkrat slišala da profesor kliče njeno ime. Z začudenostjo se je obrnila proti njemu, ker ni imela pojma zakaj bi od vseh študentov poklical ravno njo.
»Karolina, želim te obvestiti da pri časopisu za našo fakulteto poteka zbiranje novih novinarjev. Nekaj jih je že zaključilo študij in iščejo nove. Večino novinarjev izberejo iz višjih letnikov, včasih pa se naredi tudi kakšna izjema. Na to izjemo sem pomislila nate, vendar bi bila tvoja prva velika naloga pisati izključno o športu, natančneje o hokeju. To hokejsko sezono v Sloveniji gostimo prvenstvo in ti bi morala pisati izključno o prvenstvu. Če se boš pri pisanju izkazala, boš potem lahko pisala še o čem drugem, ter tako redno pisala za naš časopis. Kot veš je pisanje pri tem časopisu odlična odskočna deska za naprej, ko boš iskala službo. Kaj praviš?«
Karolina najprej ni vedela kaj bi rekla, saj o hokeju ni imela pojma, pisanja za ta časopis pa si je želela zelo. Saj si vsak študent želi pisati zanj in verjetno se ji taka redka priložnost ne bo več ponovila.
»Zelo si želim gospa profesorica, vendar iskreno povedano o hokeju nevem ničesar.«
»Razumem, tudi mislila sem si, da ne boš ničesar vedela in ravno zato želim da to delo izvedeš ti. Verjamem vate, da se boš dovolj potrudila in ti bo na koncu uspelo. Pisala boš le tri mesece, kolikor prvenstvo traja, po dva članka na mesec in začela boš že čez par dni.«
»Z največjim veseljem sprejmem gospa profesorica.« S temi besedami je Karolina zaznamovala svoje življenje za naslednje tri mesece.
Povedala je prijateljici iz faksa Sanji za svoj projekt. Skupaj sta prijateljici že od majhnega in si večino stvari zaupata druga drugi. Razlika med njima je le v tem, da je Karolina veliko bolj mirna in se Sanja med študijem raje posveča zabavam. Da bi sprostila še Karolino ji nikakor ne uspe.
»Uuuuu Karolina, to boš lahko kakšnega sexy hokejista spoznala, te imajo res lepe mišice.« Karolina se ji je samo nasmejala, saj za take neumnosti nima ne časa ne volje. To ji še na kraj pameti ni padlo, da bi na ta račun spoznala kakšnega hokejista.
»Ampak mogoče pa lahko zrihtam, da greš z mano na tekmo in si sama ogleduješ te gorile na dveh drsalkah.« Ji je ponudila Karolina, saj je vedela koliko veliko ji pomeni, da si lahko ogleduje postavne moške in jih na koncu še vedno dobi, kar Karolini do sedaj ni uspelo. Pri svojih 21 letih še ni imela resne zveze. Nekaj malih avanturic že, ampak tiste prave pa še ne.
»A res, joj to bi me osrečilo, še nikoli nisem bila s hokejistom.«




SANJA
Teden pred božičem, je bil zelo naporen. Skoraj vsaki dan po študiju je študirala različne stvari o hokeju. Potek prvenstva, kdo so favoriti in kaj hokej sploh pomeni. Prvi vtis ji je dal, da je to zelo groba igra. Posnetki na youtubu so večinoma prikazovali pretepe in norije med navijači. Začela je že dvomiti, če sploh lahko o čem takem piše. Ampak jo je časopis za faks opomnil, da je to njena lepa priložnost za naprej. Še bolj je raziskovala o tej tematiki, ko se je datum prve igre bliskovito bližal. Prva igro bo igrala ravno Slovenija, kar pomeni, da bo še toliko bolj zanimivo.

Pripravila je vse potrebne stvari, ki jih novinar mora imeti. Kasetofon in beležnico. Ko je odhajala od doma, se je spomnila da je pozabila na prepustnico za novinarje. Prepričala se je, da ima vse ter odšla.
V hali je bilo čutiti veliko napetost med navijači, glasba je igrala glasno in vsi so komaj čakali na pričetek igre. Sedla je v prostor namenjen novinarjem, na ledu pa so se hokejisti že ogrevali. Kmalu zanjo je prišla še Sanja s kokicami in šalom Slovenije okoli vratu. Čisto je že padla v vzdušje ter začela navijati z ostalimi. Karolina se je koncentrirala na dogajanje. Sodnik je zapiskal in igra se je pričela. Igralci so se agresivno podali drug proti drugemu kakor se za igro spodobi. Karolina niti ni morala govoriti po kasetofonu, saj sama sebe sploh ni slišala v vsem šundru. Kot, da so vsi navijači ponoreli. Karolina tega sploh ni vajena, ter vzela tableto proti glavobolu. Sploh se ni znala pomiriti vse jo je nerviralo, komaj je zapisovala zapiske. Za piko na i, se je med dvema hokejistoma vnel hud pretep. Tako hudo, da ju niti sodniki niso hoteli spravljati narazen. Nasprotnik je Slovencu zbil čelado s glavo, ta pa mu je strgal dres. Po nekaj prerivanjih in izmenjavanju vseh kletvic tega sveta je Slovenec zgrabil nasprotnika in ga surovo porinil v šipo. Direktno tja, kjer je novinarska loža, da se je steklo razbilo na majhne koščke. Vse se je zgodilo v trenutku, toda na srečo steklo ni zadelo nikogar. Cela dvorana je bila na nogah in z dretjem podpirala ali enega ali drugega. Ko je nasprotnik priletel čez ograjo, ter še s pomotoma razbil steklo je Karolino skoraj infarkt zadel. Sedela je v tretji vrsti in šokirana odprtih ust strmela kaj se je ravnokar zgodilo. Nesrečen hokejist leži na tleh in vsi mu hitijo v ložo pomagati se postaviti na noge. Slovenec, ki ga je vrgel še zmeraj stoji na ledu in ponosno gleda kaj je ravnokar storil. Še smeji se nasprotniku in gleda kako ga odnašajo. Hotel se je že začeti hvaliti pred navijači, ko mu je pogled zamrznil na mlademu dekletu, ki vsa prestrašena gleda vanjga. Podobno, kot da bi opisoval lik babice iz Rdeče kapice. Oči in usta na široko odprta, le da ona deluje precej plaho. Sploh mu ni delovala kot nekdo, ki bi hodil na hokejsko tekmo, saj je polovica dvorane veselila se skupaj z njim, druga pa mu spušča najrazličnejše možne kletvice. To ubogo bitje pa ga tako prestrašeno gleda. Želel si jo je kot majhnega otroka potolažiti da je vse vredu, da je to normalen proces hokeja, ko mu je že sodnik hitel piskati in kazati rdeč karton. Dobro izključen je iz igre, saj se je res surovo stepel. Oddrsal je proti prostoru, kjer so sedei ostali kolegi in ga hvalili.
Šokirana Karolina je komaj prihajala k sebi. Sanja se je skupaj z navijači veselila, novinarji so očitno bili že navajeni tega, saj niso reagirali nič drugače. Čistilci so popucali koščke stekla in že namestili drugo.




TIM

»Kako je lahko ta bedak porinil hokejista čez ograjo in skozi šipo, saj ni normalen. Kje ima pamet.« Se jezi Karolina.
»Pomiri se, to je vse igra. Tak pač je hokej. Ampak a si videla kako je srčkan ta Tim brez čelade, tako lepo je gledal proti nama. Mislim da je tebe gledal.«
»Sanja nehaj, srčkan gor ali dol, to je nezaslišano kaj je naredil. Še dobro da je izključen iz igre.« Karolina je začela pogledovati po tem bedaku. Zanjo ni človek, ampak žival. Sedel je med kolegi in si brisal švic z brisačo. Zdi se, kot da se veseli tega kar je storil. V tistem trenutku je pogledal proti njeni loži in se ji na široko nasmejal. Ta nasmešek ni videti prijazen, bolj zloben, si je mislila Karolina. Tako primitivnega človeka že dolgo ne, upam da ga kdaj ne srečam na ulici. Oziroma nočem ga srečati nikjer.
27. februar 2013
Zdi se mi, da bo tole ena super zgodbica
Neeeeeeeeeeeeeeeeeext!
27. februar 2013
u50889
u50889
Zakon!!! Se čisto strinjam z Brii !
NEEEEEEEXT čimprej!!!
27. februar 2013
Neeeeeeeeeeeeeeeeeext!
27. februar 2013
u56868
u56868
zanimivo next.
27. februar 2013
Next, se strinjam z vsemi res je superca
27. februar 2013
ful ful hvala za nexte, sploh za take lepe pohvale

Naslednji dan je bilo veliko mučenja s pisanjem prvega novinarskega prispevka o hokeju. Kako naj Karolina opiše tisti grozni dogodek povsem objektivno, ko bi ga najraje skritizirala do konca. Pravočasno ga odda do zmenjenega roka glavni vodji časopisa in upa, da bo uspešno sprejet, no vsaj da bo sprejet.
Na pijački po faksu je spoznala Sanjinega novega fanta, v bistvu bolj trenutno muho enodnevnico, saj verjetno ne bo dolgo časa ostal njen fant in bo le nova trofeja v njeni zbirki. Ime mu je Aleš in ob faksu dela v baru, kjer sedaj pijejo pijačo.




ALEŠ
Prijetno kramljanje prekine pozna ura. Na poti domov v svojo ljubko garsonjero Karolino zmoti klic telefona. Bil je vodja časopisa in pohvalil njen članek o hokejski tekmi.
»Karolina vse pohvale tvojemu članku, pričakoval sem da bo napisan bolj površno oziroma neizkušeno kot se za študente prvega letnika spodobi. Toda pri tebi je čutiti veliko mero zrelosti in vsekakor ga bom brez oklevanja objavil v prvi številki te izdaje letošnjega leta.« Skoraj bi se ji zaletelo ob teh besedah, zadnje dni je upala, da bo sploh sprejet, prejela veliko kritik, toda take hvale pa res ne. Komaj je zajeclala nekaj besed, da se zahvaljuje, ko jo je vodja prekinil.
»Hočem ti tudi povedati, da je prišlo do majhnega problema in se je eden od starejših študentov, ki pišejo tudi za časopis prepisal na faks v tujino. Bil je pomemben član in prispeval kvalitetne priskevke, zato bi rad njegovo delo razdelil med ostale novinarje. Tebe Karolina, bi rad določil, da boš intervjujala nekaj hokejistov po koncu naslednje tekme. Poleg opisa tekme boš še naredila kratek intervju z njimi. Kolegica s faksa ti bo na sestanku dala vsa potrebna navodila kaj in kako, potem pa boš lahko pričela.« Je povedal vodja.
»Vi to resno mislite?« S tistimi orjaki naj delam intervju, saj ni resen. So sploh sposobni normalne komunikacije brez nasilja, ji je odmevalo po mislih.
»Da, seveda boš imela vse že vnaprej dogovorjeno, ker ima naša šola sklenjeno pogodbo in ti ne bo treba loviti jih za intervjuje kot poklicni novinarji. Primorani bodo odgovarjati.«




Doma si je prvo pripravila čaj in prižgala sveče z vonjem sivke, da je pomirila svoje živce. Nikoli v življenju si ni predstavljala, da bo delala s športniki, ker je šport pač ne veseli. Ampak po tistem kar je videla zadnjič, o bog ne hvala. Oblekla se je v spalno srajčko in odšla spati. Vsaj skušala je zaspati, ker so ji šle tisoč in ene misli skozi glavo. Zaveda se, da bo mogla biti samozavestna, česar pa sama ne obvlada najbolje.
27. februar 2013
neext
27. februar 2013
u111191
u111191
next + nova bralka + voham enkratno zgodbico
27. februar 2013
u56868
u56868
haha next.c:
28. februar 2013
neext
28. februar 2013
u50889
u50889
NEEEEEEEEEEEEEEXT!!!!!!!!!!
28. februar 2013
Hvala za nexte, iskreno jih nisem pričakovala toliko
Hvala Life is fun

V roku dveh dneh se bosta zgodili dve tekmi, ena pred božičnim večerem in druga, kjer bo ponovno igrala Slovenija, tik na božični večer. Za boljšo oporo je na prvo tekmo Karolina vzela prijateljico Sanjo in njenega, začudeno sta še zmeraj skupaj Aleša. Ker je vedela kaj pričakovati, ji je tokrat šlo bolje. Zapiske je na hitro kracala v beležnico o poteku dogajanja na ledu. Bilo je čutiti manjšo napetost v dvorani, saj tokrat Slovenija ni igrala. Tekma se je odvijala tekoče, le nekaj manjših nesporazumov med igralci, ki so jih hitro razrešili. Še Karolina se je proti koncu vživela. Vendar tolikor kolikor se je tekma odvijala proti koncu, bolj so se bližali njeni intervjuji. Ko je bilo vsega konec se je poslovila od njiju, ter odšla še z drugimi kolegi s faksa v poseben prostor. Dobila je le tri intervjuje, kar je zanjo čisto zadosti, če ne preveč. Vprašanja si je že pripravila vnaprej in naredila celo raziskavo o igralcih doma. Da je bila res na tekočem o čem bo lahko spraševala.
Po prvem intervjuju se je že malce bolj sprostila in ni bil noben bav bav kot je pričakovala. Vprašanja je postavljala hitro, večinoma niso bila kompleksna in tudi o zasebnih stvareh ni hotela veliko spraševati.
Ko se je odpravljala ven, je na dvorišču zagledala znane obraze slovenskih hokejistov, ki jih je gledala prejšno tekmo. Prizor se ji je zdel rahlo nenavaden, saj so se nastavljali fotografom pred svojimi sponzorskimi avti, ob njih pa stojijo suhe preklaste blondinke. Kot da bi jih kdo izrezal direktno ven iz revij. Ko so jih vse skupaj poslikali, so hokejisti v svoje avte povabili te blondinke in se z močnim pospeškom odpeljali stran. Prepoznala je obraze fotografov za katere revije in časopise delajo.
Naslednje jutro je v bližnjem kiosku kupila najnovejše čtivo. Doma je ob skodelici čaja prebirala kaj notri piše, še posebej jo je pritegnila pozornost slik hokejistov s prejšnega dne. Pisalo je, da so štirje hokejisti v lepih zvezah z lepimi manekenkami in še nekaj o tem kako so srečni skupaj. Za kar šest hokejistov, pa da so znani po tem, da zelo radi menjajo punce. Ustavila se je pri Timu. Zanjga je znano, da obožuje postavna, mlada dekleta, ki se rade lepijo na njegov denar. Našteta so bila imena deklet, ki jih je imel le v enem mesecu, ampak jih Karolina večina ni poznala. Ustavila se je pri podatku, da je odraščal brez staršev, vzgojila sta ga stara starša. Tudi intervju z njim pride danes na vrsto, česar si je res želela najmanj na svetu. Po spletu je pobrskala informacije o treh hokejistih, da se bo pripravila maksimalno.
Na tekmo je spet prišla v spremstvu Sanje in Aleša, vzdušje napeto tako kot prvič, ampak se je skoncentrirala na svoje delo. Prišlo je do manjših pretepov in izgredov med navijači. Ko se je zdelo, da je to to, se je tik pred koncem igre Tim močno stepel z nasprotnikom. Pesti so pele, po ledu je špricnila kri, toda se ni videlo čigava je. Sodniki so ju z muko spravili narazen in Tima diskvalificirali iz igre. Ker je bila Slovenija brez enega igralca manj, so jih nasprotniki z lahkoto premagali v zadnjem delu igre. Nekako so vsi krivili po malem za poraz Tima.
»Superca in jaz naj danes delam intervju z njim. Srečna bom lahko, če bom sploh dobila kaj informacij od njega, ali pa da bom ostala sploh živa.«


28. februar 2013
u50889
u50889
Fak!
Tale zgodba postaja vedno bolj zanimiva!
Osebno mi hokej ni neki ful ušeč, čeprav obožujem une filme "Racmani" al kaj že? No tale zgodbica bo definitivno spremenila moje mnenje o hokeju!
NEEEEEEEEEEEEEEEEEEXT!!!!!!!!!! + čimprej!!!
28. februar 2013
Hehe Nina Meni tudi ni bil nikol všeč, sam enkrat sm bla na tekmi in je blo res noro k dožviš tist feeling Pa hokejisti kšni so res srčkani Joj ja racmani, te smo pa pomojm vsi radi gledal k smo bli mejhni. Hvala za mnenje. Next dobiš jutri
28. februar 2013
neext
28. februar 2013
evola naslednji del kot sem rekla

Obadva z Alešem sta se ji nasmejala in zaželela vso srečo. Čestitali so si še za božič in se poslovili. Sanja in Aleš bosta preživela skupaj, natančneje Aleš bo Sanjo predstavil svojim domačim in Sanja nima nič proti. Karolini se je to zdelo malo čudno, ker ni v Sanjini navadi, da bi se predstavljala staršem svojih ljubimcev. Očitno je to bolj resno, kot si je mislila na začetku.
Dobro, naj že opravim te preklete intervjuje in se odpravila proti posebnemu prostoru. Čutiti je bilo napetost v ozračju, saj so bili igralci razočarani, njihovi trenerji pa jezni. Uspela je slišati od nekega možakarja, da Tim verjetno ne bo smel igrati na naslednjih tekmah. No še večja superca, sedaj si še bolj želi delati intervju z njim.




Z prvim igralcem Dejanom, ki so ji ga dodelili, ji ni šlo ravno najbolje. Videlo se mu, da je razočaran nad razpletom in nima veliko volje govoriti. Uspelo ji je z njega spraviti nekaj nepomembnih besed, ampak je vedela, da to ni toliko zanimivo za časopis. Rabi več njegovega osebnega mnenja, več kar bi bilo lahko zanimivo za igralce. Ni si upala postaviti tega vprašanja, ampak saj zgubiti ne more ničesar. Vprašala ga je, kaj meni o svojem soigralcu Timu, ali ga krivi za poraz tekme.
»Krivim ga ravno ne, toda je znan po temu da je rad temperamenten in pokaže nasprotnikom hudiča, če ga ujezijo ali se mu godi krivica. Bo naslednjič bolje.«
Ne to ni bilo zadosti, rabila je več zanimivejšega. Globoko je vdihnila in vprašala: »Misliš, da je tako temperamenten, ker je odraščal brez staršev?«
Igralec jo je na hitro pogledal v oči in ji dal pogled, ki je sporočal, saj me nisi ravnokar tega vprašala. Zakašljal je, nekaj časa premišljeval in odgovoril: »Osebno mislim, da je to tudi eden izmed dejavnikov, zakaj je tak. Drugi je tak, da je tak že po sami naravi, tretji
Bingo, ima ga v glavi si že sestavlja, kakšen bo glavni naslov- 'Po Dejanovem mnenju, je za poraz igre kriva temperamentnost Tima. Je to krivo, ker je odraščal brez staršev?'
Pri drugem igralcu ji je šlo še slabše. Opazila je, da se igralec dela norca z nje. Pri vsakem vprašanju jo je zapeljivo pogledal v oči, ji rekel, da bo odgovoril, samo če dobi njeno številko mobitela. Karolina se je vdala in mu dala namesto svoje kar Sanjino. Saj ne bo nič jezna, če ga ne bo hotela ga bo znala na hiter način skenslati, kakor zna le ona, si je mislila Sanja. Za tretji zadnji intervju je dobila Tima. Ko je vstopila v sobo, jo je že čakal zdolgočasen na stolu in videlo se je, da je močno jezen.




Oblečene je imel samo hlače, zgoraj pa čez ramena ogrneno brisačo. Z nogo je živčno tresel in gledal dol v mizo
next?
01. marec 2013
in še in še nekaj...
malo reklamice eni odlični zgodbici (k jo verjetno že večina pozna) od Nine Ledger- http://www.igre123.com/forum/tema/zver-na-motorju-d/33267/1
01. marec 2013
u111191
u111191
neeeeeeeeeeext
kook je dobra eeej
hitro neext
01. marec 2013
O moj bog!!
Se popolnoma strinjam z Nino, tole je tako zakon zgodba. Prav vleče me kr branju
Še posebno zaradi tvojega načina pisanja
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
01. marec 2013
u50889
u50889
Oooo fak!!! Nekstej danes čim prej ker me bo razgnalo od radovednosti kaj se ob zgodilo zdej s tem Timom!!!!!!!!!
Hvala za reklamo !
Aja še nekej - kdo je ta fant na sliki? : D
NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXT"!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
01. marec 2013
u56868
u56868
ker neolikanc hahaha next.
01. marec 2013
neeeeeeeeeeext
01. marec 2013
Kdaj bo next, res ga komaj čakam Mislim, da bo oblažila njegovo jezo, s svojimi pogledi. Mogoče, pa bo tudi on hotel njeno telefonsko in seveda mu bo dala svojo Kako pa tale Timi zgleda brez čelade
01. marec 2013
u50889
u50889
Bo next danes zvečer? Proooooosim?
01. marec 2013
neext
01. marec 2013
evola vam daljši tekst samo za vas k ste taki srčki
Life is fun hvala ti za tak lep komentarček.
Bri<3 hvala ti, se prov trudm tko pisat da je k s kšne knjige.
Nina Ledger hvala tud tebi, ti si res najboljša bralka ever. Ammm to je Zach Parise sam dons je že ful starejši.
Kayice boš lahka prebrala zdele kako bo poteku intervju. Na tisti sliki k sm jo dala v prejšnem delu k sedi ga lahka vidiš kašn je brez čelade. Drgač pa hvala ti.
Aja pa hvala Špeelji, no names, pa miss.smiling (ne znam v celoti napisat vaših nickov) Hvala vm ful, mi velik pomen.
Aja pa se opravičujem za kšne napake, sam ne grem za sabo brat k sm zdej na hitr spackala skupi.
Pozdravila ga je in ne da bi pogled odvrnil z mize, je jezno rekel, naj mu že postavi vprašanja, ker želi odditi domov. Eni bi radi šli proslavljati božič in ne odgovarjati na butasta vprašanja novinarjev.
»Se opravičujem, bom na hitro pohitela.«
»Ne se mi opravičevati, začni že.« Je jezno še enkrat nahrulil, toda je še zmeraj ni pogledal.
»Razumem, se opravičujem...« Ob tem je vzdignil glavo, da bi jo pogledal in njegov pogled je dajal vedeti, da bo vsak čas počil od besa.
»No se še enkrat opravičujem za tole prej, ups najbolje da neham. Am bova kar začela.« Vsa živčna je mencala in se kar ni morala zbrati, če je pred njo tak vulkan v obliki človeka, ki bo vsak čas izbruhnil namesto lave svoj bes. Timu se je obraz spremenil v trenutku za 180 stopinj in iz jeznega obraza prešel v nasmešek. Bitje pred njem se mu je kar naenkrat zdela prisrčno smešna in skoraj toliko, da ni zadrževal smeha. Ocenjeval jo je od glave do nog.




»Kako boste izkoristili ta čas, ki prihaja, ko neboste imeli tekem? Za počitek doma, mogoče kakšne počitnice...« To bitje je že nekje videl, toda se ne more spomniti kje. Tako znana mu je, se mu je podilo po mislih.
»Za spanje doma, žuranje in obisk term s punco.« Ni mogoče, da bi bila ta ženska pred njim v kakšnem estradniškem krogu, preveč zaprtega tipa mu deluje. Če je novinarka, ali je že kdaj delal intervju z njo?
»Ker ste za večino mladih priljubljen idol. Kakšno sporočilo jim želite sporočiti, sploh tistim, ki sledijo po vaših stopinjah.« Ne prvič dela intervju z njo, ni je še videl, drugače bi si jo že zapomnil. Karolina se je počutila precej čudno in komaj čakala, da bo tega konec, ker tako bulji vanjo.
»Želim jim sporočiti, da je treba za uspeh trdo garati in naj ne obupajo.« Pogleda še kar ni premaknil z nje in res očitno buljil vanjo. Na meji žaljivega je že bil in ji s svojim nasmeškom dal vedeti, da se precej zabava z njo.
»Kako bi komentirali današnjo igro?« Z nogo je nehal živčno tresti in prekrižal roke, da se je lahko z brado naslonil nanje. Sedaj jo je lažje opazoval.
»Zelo sem zadovoljen s tem, da je celotna ekipa tako dobro igrala in se do zadnjega upirali nasprotnikom. Mislim, da smo presenetili nasprotnika in tudi sam sem jim dal vedeti, da se z nami ni za igrati.«
»S tem mislite z vašim dogodkom na koncu?«
»Katerim dogodkom, prosim bolj natančno opišite več jih je bilo« Za trenutek jo je zmedel s svojo nesramno neposrednostjo, toda se ji je uspelo ponovno zbrati, da ga je vprašala vljudno.
»Z dogodkom, kjer so vas po njemu diskvalificirali.«
»Ah to mislite... Tega ne želim komentirati.« Sedaj se je končno spomnil, kje jo je videl. Videl jo je na prejšni tekmi, ko je tistega igralca zabrisal skozi šipo, ona pa je prestrašeno gledala s tistimi široko odprtimi očmi in usti. Ušel mu je nasmešek in se zarežal. Karolino je spet za trenutek zmotilo, ampak je probala profesionalno nadaljevati. Sredi vprašanj jo je nesramno prekinjal in spraševal.




»Mucica, kje boš danes preživela božič, če nimaš dobenega fanta se lahko prideš k meni stiskati. Imam velik bazen, dovolj ogromen za naju pa še za kakšno bi se našel prostor.«
Intervju se je res zavlekel, ker je komaj dobila odgovore od njega, ki jih je želela. Z živci je bila čisto na koncu, ampak se je nekako pregurala. Srčno upa, da tega primitivnega človeka več ne sreča. Tik med tem jo je zmotil starejši možakar. Možakar, ki je prej zunaj napovedal, da Tim verjetno ne bo igral naslednjih nekaj tekem.
»Oprostite ker motim, Tim sporočam ti da sem uspel urediti, da boš na naslednjih tekmah lahko igral. Sedaj pa odhajam, srečen božič.« Je z roko zamahnil v pozdrav in Timu se je razpoloženje v trenutku spet spremenilo. Na obrazu mu je pisalo, da je ves srečen zaradi tega.
Tudi Karolina se je poslovila od njega, mu zaželela srečen božič in na hitro odšla ven. Zunaj je že naletaval sneg , bilo je res mrzlo, da jo je zazeblo do kosti. Premišljevala je kako bo njen božič danes zgledal. Odšla bo v zavetišče brezdomcev, jim pomagala pri pripravi hrane in jim razdelila piškote, ki jih doma spekla sama. Takšna pač je, da rada drugim pomaga, čeprav roko na srce bi si želela, da jim pomaga na kakšen drug dan, ne ravno za božič, ko imajo vsi lahko radi drug drugega, so v objemu tistih ki jih imajo zares radi. Ampak očitno tako že mora biti.



Ko je stopala po snegu, da so se ji noge vdirale in še za nameček stopila v lužo... Je ob sebi slišala zvok avta, ko je na hitro zabremzal in zagledala soj žarometnih luči, ki so svetile vanjo.
01. marec 2013
next
01. marec 2013
u50889
u50889
O fak no omg fak!!!
Ne znam z besedami opisat kak mi je tale zgodbica vedno bolj ušeč!!!!!!
Ljubim jo!!!
Lahko mogoče še danes kak nextek? Usaj en mali? Prooooosim????

[img]http://t3.gstatic.com/images?q=tbn:ANd9GcSfCgbA59oYsfuo8MKGwvfzOqECgOHfQePnI05GhuOFaMwRPijUFA[/img]

NEEEEEEEEEEXT!!!!!!!!!!
01. marec 2013
u50889
u50889
ja sliko mi je zdrmao ampak vseeno poglej
01. marec 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg