Forum
Zaspala sem! Ne to ni res no...že petič v tem mesecu pa kaj je z mano narobe? Saj res da je še samo ta mesec pa počitnice, ampak vseeno, saj nimam več izgovorov.
Kot vsak dan na hitro spakiram torbo, se oblečem, nanesem maskaro in že me ni več. Na poti do avtobusa še trikrat premislim če imam vse stvari, če sem zaklenila vrata in, če nisem slučajno spet pustila ključa v vratih. Ampak seveda kot vedno, sem si pozabila vzet vsaj nekaj za pod zob. Malice nimam, pred treningom pa lahko še samo skupaj padem. Bom že nekaj stuhtala...
Šola mine na običajen način, tako ali tako še samo poležavam in lenarim. Tudi trening gre hitro mimo in ja spet se ob pozni uri vračam domov. Kljub poletju je že tema in mene je neizmerno, grozno strah teme. Sama sem. Hodim po široki, na rahlo osvetljeni ulici in upam da bom čim prej na avtobusni. Vse je mirno, v nekaterih stavbah še zmeraj gorijo luči in odmevajo glasovi. Odločim se da bom do postaje tekla in ker imam dve torbi (baletno in šolsko), mi kaj hitro postane vroče in na postajo pritečem vsa prepotena. Oddahnem si, saj bi moral biti avtobus vsak čas tu. Mine 10 min in avtobusa še ni. Po avtobusni pa se sprehaja vse manj in manj ljudi in tema je zmeraj bolj izrazita. Naenkrat pa pripelje avtobus z novim reklamnim letakom in nisem povsem prepričana, če je avtobus res pravi. Ko se ustavi pred mano vidim na njem napisan svoj naslov, oddahnem si, saj me je bila že vse groza in skoraj sem se že odločila poklicati mamo. Vstopim na avtobus, podržim kartico in si poiščem sedež. Kot običajno je to v drugi vrsti takoj ob oknu. Se opravičujem za zamudo, zastoj na avtocesti! reče voznik. Ker sem nekoliko zaspala sem se tako prestrašila, da se kar otrpnila, rekla pa nisem nič. Na svoji postaji izstopim, še prej pa se zahvalim vozniku, da me je obvestil, saj to sicer ni njegovo delo!.........neextaj če želiš še več!
08. julij 2014
Next
09. julij 2014
Pot domov je bila še dolga. Saj bi me prišla iskat mami pa dela, zato pa sem ostala popolnoma sama. Ura je bila 10 zvečer, jaz pa sem se odločila za krajšo pot do doma in šla skozi gozd, ki je bil poln trnja in grozno visoke trave.Ko sem stopila v začetek gozda me je nekaj zaščegetalo v supergi.Ni me motila zato sem šla vedno globje v notranjost, srce mi je utripalo in kar naenkrat aaawwww. Padala sem, braz prestanka sem hlastala za zrakom. Vse me je bolelo jaz pa sem še kar padala." Se opravičujem za zamudo, zastoj na avtocesti!" in takrat sem se zbudila. Še zmeraj sedim na avtobusu in sanjala sem! Bila sem tako prepotena in nisem se morala spomniti kaj sem sanjala le voznikove besede so mi ves čas odmevale v glavi, kot da sem jih en krat že slišala.
10. julij 2014
u155047
u155047
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
10. julij 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg