Forum
u60408
u60408
Zdravo
evo eno izmed mojih zgodbic. To obstajo dve verzije toda prvo bo 1 verzija.

ZAČARANA LJUBEZEN.... 1. DEL

Pogledala sem ga naravnost v oči in si za trenutek zaželela da mu tega ne bi bilo treba povedati »Gregor, nekaj ti morem povedati« sem rekla in globoko zavzdihnila. Vedela sem da ga bo moja novica pretresla, zato sem ves teden čakala na primeren trenutek, da mu povem. Danes je že minil ves teden in sedaj ni bilo več izgovorov, moram s besedami na dan »saj veš da sta se starša ločila« sem rekla in se začela igrati z njegovimi lasmi, ki so mu lezli na obraz »vem« je prikimal in me močno stisnil k sebi, vedel je da me je to močno prizadelo in pred bolečino me je hotel zaščititi. »Veš mami se bo odselila« sem rekla in pogledala v tla »in ti boš ostala tukaj« je vprašal z tistim kančkom upanja, ki je še ostal. »Ne« odkimam »drugi teden se selim« sem dodala in si živčno začela gristi ustnico, vedela sem da ga bom prizadela toda drugega mi ni preostalo, niti v sanjah ne bi morala živeti z očetom in njegovo novo ljubico. »Razumem« je prikimal »toda kaj bo med nama« je rekel in me poljubil na ustnice »ne vem« sem odkimala »želim si da nama bi uspelo« sem odvrnila »uspelo kaj? Prenesti da sva ločena drug od drugega« je odvrnil in solza mu je spolzela po licu. Vedela sem da bo oba prizadelo »tri leta sva bila skupaj« je nadaljeval »vem« sem prikimala »vem, da naju bo prizadelo, toda jaz ne morem ostati tukaj« sem zašepetala in solze so mi spolzele po licu. »Bolje da je konec sedaj kot pa da si dajava lažno upanje« je odvrnil in odšel. Gledala sem kako je odhajal iz naše hiše in se odpeljal z avtom, solze so mi močno polzele po licu. Zavedala sem se da je najine triletne zveze konec, za vedno… v sobo je stopila mama »Mija je vse v redu« je vprašala in se usedla na postelj »mami povedala sem mu da odhajam« sem rekla in se stisnila k njej v objem »mislim, da ni najbolje od reagiral« je mama globoko zavzdihnila »ni« odkimam »konec je mami« sem rekla žalostno in v srcu me je dušilo, na to sem bila pripravljena toda sedaj ko je res konec sem vedela da tega ne zmorem, Gregorja sem preveč ljubila. »Žal mi je da je najina ločitev z očetom ločila tudi tebe od tvoje ljubezni« je rekla mama in me pobožala po obrazu »ne mami« sem odkimala in jo komaj pogledala v oči, če bi Gregor hotel bi ostal z mano, to je bila njegova odločitev sem zavzdihnila in se ji nežno nasmehnila. Nisem hotela da se mama počuti kriva za najino razhod. »Najbolje, da odpotujeva kar jutri« sem dodala in jo resno pogledala »misliš resno« me je pogledala »seveda, stanovanje imava in tukaj ne morem več gledati določenih ljudi« sem dodala in se ji nasmehnila. Bila sem odločena da že jutri ubežim staremu življenju in začnem popolnoma novega… Zjutraj sem vstala zelo zgodaj, celo noč nisem morala spati saj sem v sebi čutila bolečino, toda vedela sem da se moram pobrati in iti dalje. Vstala sem se iz postelje in se pogledala v ogledalo. Oči sem imela rdeče od joka in moj obraz je bil bled. Zaprla sem oči in odšla v kopalnico. Hitro sem se oblekla in se umila. »Dobro jutro ljubica« me je pozdravila mami in se mi nežno nasmehnila. »Dobro jutro« sem odvrnila in zaspano zazehala »kako si spala« je vprašala in mi nalila kavo v skodelico. »Slabo« sem odvrnila in naredila požirek kave, pred mamo mi nikoli ni bilo treba lagati saj sva se zelo dobro razumeli »tudi jaz nisem dobro spala« je odkimala »ves čas sem razmišljala o tebi« je zavzdihnila »mama, komaj čakam da se odseliva« sem rekla in jo prijela za roko »dobro veš, da bo obema koristilo« sem dodala še preden je kaj rekla. »Torej greva danes« je vprašal. »Greva« sem prikimala in brez besed stekla v sobo. Pograbila sem kovček in v njega zmetala vse stvari, sesedla sem se na posteljo in brez moči zajokala. Vedela sem da ga nikoli več ne bom videla zato sem vse njegove slike na katerih sva bila skupaj raztrgala na drobne koščke in jih vrgla v koš. »Tako Gregor pripravljena sem na novo življenje« sem skomignila z rameni in vzela kovček. Ugasnila sem luč in za sabo pustila prazno sobo, kjer so v košu samevale najine stare slike, ki jih več ni. »Mami a greva« sem rekla malo boljše volje in stopila v kuhinjo »okej ljubica« je odvrnila in tudi sama odšla po svoje stvari. Kovčke torbe in škatle sva dali v avto in čez deset minut sva že odpeljali »zbogom« sem rekla in še se zadnjič ozrla proti hiši v kateri sem prebivala 19 let. Počasi sva se peljali proti mestu in poslušali glasbo, ki je odmevala iz radia. Čez deset minut sva se peljali mimo Gregorjeve hiše, ozrla sem se proti njegovi sobi v kateri sem preživela z njim toliko lepih trenutkov, žaluzije so bile še dol in iz sobe se je svetla luč »se ne bi šla posloviti« je vprašala mama, ko je dobro vedela kam gledam. »Ne« sem odkimala »poslovila sva se včeraj in za naju ni več priložnosti« sem dodala in obrnila pogled proti cesti.



MIJA

Ti je zgodba všeč?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

24. oktober 2011
JEEEEEEEEEEESSSSSSSSSSSSSSSS še ena tvoja zgodbicaaaaaaaaaaaaaaaa!!!!!!!!!! Hvala!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
24. oktober 2011
Ti je zgodba všeč?
Je to sploh vprašanje drgač????
24. oktober 2011
JEEEEEEEJ! Katja je zopet na delu!!!
Popolnoma se strinjam z niko...kaksno vprasanje je ce ti je zgobica vsec?!! To ni vprasanje ampak DEJSTVO!!
Pa sam neki bi vprasala...lahk da se sam men zdi ampak ali ni tale zgodbica podobna zgodbici SOVRAZIM TE?!

Aja..pa NEEXT!!
24. oktober 2011
Pa še tisto steklenicooooo hočemmm!!!!
24. oktober 2011
Nika cist zalublena v njene zgodbice (sj js sm tt drgac ampak spustmo to)
Drgac pa ce ne bo slo drgac nika pa ce se bo katja SPET zbrisala in me bo dokoncala lahk gremo k njej na obisk pol a u lj na odvajanje
24. oktober 2011
Oooo jez živim bliz lj...EJJJJJ pridem jez tja....v kero kavarnico se dobimo pa zmenima, da v enem dnevu začne vseh 13 pisatttt!!!! Yeah I loveeeee herrr storysssss!!!!!!! Ne bo zbrisala (no lahko ko bom jez vse prebrala) Ampak če jo bo še kdo fejku ga bova pa jez a Nessy rabile
24. oktober 2011
Odvajanje??? NEEEEEEEEE nočem...sam probi me tja zvlečt Nočm se odvadt!!!
24. oktober 2011
To ti ga pa z veseljem pomagam pprebutat..kr nej se mirk tist ko bo kopiru!!
Drgac pa lahk pridem kako soboto u lj ceprov sem iz krskega pa se dubimo na presernovem trgu pred unim kipom al pa ce prides na zeleznisko ker js bi se vrjeten se kakih dvajstkrat umes zgubila ;D
24. oktober 2011
u60408
u60408
Punci hvala za komentarčke sem vidla da sta se prav že razgovorili heh
evo novi del
ej NESSY mislim da ni podobna SOVRAŽIM TE čeprav že sama več ne vem hehe jih je preveč.... in meni se zdi že vse podobno...

ZAČARANA LJUBEZEN... 2. del

Čez pol ure sva že drveli po avtocesti »Mija vpisala sem te že na faks« je rekla mama in si poleg mrmrala pesem iz radia. Presenečeno sem jo pogledala »kam pa« »medicina« je odvrnila »to so bile tvoje sanje« je dodala »in čas je da jih uresničiš« je rekla in me resno pogledala »mislim da res« sem ji odvrnila. Bil je čas za moje sanje, ne več najine z Gregorjem. Skupaj sva sanjarila da bova imela dobre službe in družino. Skupaj sva se vpisala na isti faks ekonomije. Toda večkrat sem sanjarila da bom medicinska sestra in bom pomagala ljudem, ki imajo težave in jih bom lahko razveselila z nasmehom in prijazno besedo. »Žal mi je da sem eno leto zapravila na ekonomiji« sem odvrnila in naredila požirek vode. »Torej v ponedeljek začneš« je zadovoljno prikimala mama in se mi nasmehnila, glede na to da je očeta pred mesec odkrila med ljubimkanjem z njegovo tajnico, je še vedno razmišljala trezno in bila je odločena da življenje spremeni sebi v prid. Čez dve uri sva prispeli na drugi konec Slovenije, pograbila sem svoj kovček in ga vzela iz avte. »Vav pa ta hiša je super« sem rekla popolnoma navdušeno. Bila je lepa majhna hiška, ki so jo krasile rože in je ponujala zavetje.



HIŠA
Mama jo je odklenila in stopili sva na velik hodnik »pozdraviva novo stanovanje« je rekla zadovoljno in stvari odnesla v sobo, ki jo je že poznala iz ogleda hiše. Odšla sem za njo in navdušeno sem si ogledala stanovanje, bila sem zadovoljna in vesela da je mami nama izbrala takšno hiško katera je zgledala polno ljubezni. »Mija tole je tvoja soba« je rekla mami in stopila sem v veliko sobo, navdušeno sem opazovala novo sobo. Stene so bile svežo modro pobarvane in velika v postelja sredi sobe me je vabila v svoj topel objem. »A ti je všeč« me je vprašala in stopila vanjo »zelo mami« sem prikimala in jo veselo objela »super si izbrala« sem rekla ponosno in jo poljubila na lice. Z mamo sva pospravili vse stvari, ki sva jih prinesli na svojo mesto in skuhali si okusno kosilo. Tri uri sta minili kot bi mignil in z mamo sva imeli pospravljeno hiško in v predalih zložene vse stvari, ki sva jih prinesli z sabo.



SOBA

Ulegla sem se na posteljo in zaprla oči, zopet se mi je v misli prikradel Gregor »le kaj počne, sploh pomisli name« sem si rekla na glas in prižgala televizijo, ki je stala v kotu moje sobe. Zagledala sem se v film nato je sledilo mnogo ljubezenske glasbe, ki so me spominjale na njega, hotela sem ga pregnati iz misli toda mi ni uspelo. Zagledala sem se skozi okno in se odločila, da grem na sprehod. Sprehodila sem se do bližnjega parka in se usedla na klopco, ne vem koliko časa je minilo, ko se je poleg mene usedel mlad fant »zdravo« je pozdravil in se nežno nasmehnil, imela sem občutek kot da me že pozna saj se je z mano pogovarjal kot da sva stara znanca. »Zdravo« sem odvrnila prijazno »a veš kje sediš« je vprašal in me z zanimanjem pogledal »ja na klopci« sem prikimala in ga čudno pogledala »a si nova v tej vasi« »ja, kako veš« sem vprašala in si popravila lase, ki mi jih je veter odnesel naprej »jaz sem tukaj živel pred leti« je rekel. Presenečeno sem ga pogledala »in si prišel obiskati kraj« ga vprašam, kar je najbolj možna razlaga »ne vsaki dan sem tukaj« odkima in me pogleda s svojimi rjavimi očmi. Zdrznem se in odmaknem pogled stran »kako to misliš« »Pozdravljena Mija, sem Rok« je rekel in mi podal roko. Presenečeno sem ga gledala, niti sanjalo se mi ni od kod me pozna toda sem še bolj odmaknila stran od njega. »Oprosti Rok iti moram« sem rekla in z zadnjimi močmi stekla proti hiši. Odprla sem vrata hiše in brez besed stekla v sobo, slišala sem da je mama za mano vpila mojo ime toda sploh nisem morala reagirati. Naslonila sem se na vrata in se zagledala skozi okno, bila sem presenečena niti sanjalo se mi ni od kod fant, ki je sedel poleg mene na klopci pozna moje ime saj ga še nikoli nisem videla.



ROK

se nadaljuje...
25. oktober 2011
Next
25. oktober 2011
next!
25. oktober 2011
neext

Pa sori, sori, sori...začetka sta se mi zdela podobna..čist vse sem zamešalaa! Jooj!
25. oktober 2011
next!!!! Pohvalim tvoj okus za tipčke drgač...pr zgodbicah
25. oktober 2011
u60408
u60408
hehe nika imava isti okus sam v mojem življenju pa obstaja le en
25. oktober 2011
u60408
u60408
Zdravo evo še danes en del zgodbice

nika.nikica
Nessy
erikakoske
Tinaaaa : 3
hvala za komentarčke...

ZAČARANA LJUBEZEN... 3. DEL
»Mija je vse v redu« je rekla mama in potrkala na vrata »ja seveda mami« sem se zbrala in se hitro odmaknila od vrat »zdiš se mi vznemirjena« je rekla in se nasmehnila »ah nič ni narobe« sem odvrnila in ji vrnila nasmeh, vedela sem da več ne bo spraševala zato se nisem ubadala s tem kako ji naj pojasnim kaj se je zgodilo. Zaprla je vrata in odšla iz sobe sama pa sem se ulegla na posteljo. Po glavi se mi je podilo tisoč in eno vprašanje, najhuje pa je bilo da je bilo vsako vprašanje brez odgovora. Naslednjo uro sem porabila da sem prebrala novice, ki so se dogajala po svetu in nekaj časa za klepet s prijatelji na facebook-u. Naenkrat sem zaslišala kako je v okno priletel kamenček. Zdrznila sem se toda nisem reagirala, čez sekundo je malo bolj močno počilo in ustrašila sem se. Odšla sem do okna in pogledala ven, bila je že tema zato sem opazila da je oseba pod oknom imela v rokah svetilko. Odprla sem okno, še preden sem kaj rekla, sem slišala »Mija jaz sem ne boj se« »Rok, kaj bi spet rad« sem rekla. »Pridi dol« je pomignil »ni šans« sem odkimala »daj no, mislim da te veliko stvari zanima o meni« je rekel in ugasnil svetilko. »Nič me ne zanima o tebi« sem odkimala in hotela zapreti okno »niti to ne kako vem tvoje ime« je rekel. Hotela sem odkimati toda nisem, vedela sem da je to edina šansa da izvem od kod me pozna. »A prideš dol« je še enkrat ponovil vprašanje »ja« sem samo odvrnila in zaprla okno. Po tihem sem splazila skozi hodnik do vrat in jih po tihem zaprla, mami nisem hotela delati skrbi. »Mija tu sem« mi je pomahal Rok iz bližnjega drevesa »ah seveda« sem prikimala in stekla do njega. »A se ti je popolnoma utrgalo« sem rekla zmedeno



ZAPRLA JE OKNO
»oprosti, nisem te hotel prestrašiti« je rekel in se sladko nasmehnil. Opazila sem da so njegove oči se v temi lesketale, na sebi je imel modro majico in kavbojke »a te nič ne zebe« sem ga presenečeno vprašala in vztrepetala po vsem telesu, čeprav sem na sebi imela bundo me je še vedno zeblo. Bližala se je že zima in že je dišalo po prvem snegu. »Pššš govori bolj tiho« je odkimal in mi svoj prst položil na ustnice. Odmaknila sem se »no in kako veš moje ime« sem ga vprašala nestrpno, dovolj sem imela teh igračkanj »veliko stvari vem o tebi« je rekel in me pogledal naravnost v oči »ne morem ti povedati kako, toda verjemi da bi ti rad pomagal« je rekel. »Torej kaj veš o meni« sem ga izzivala »vem da si imela dolgo fanta kateri te je prizadel« je rekel »kako veš« sem ga vprašala presenečeno »vem, da si študirala ekonomijo« je nadaljeval brez odgovora na moje vprašanje »vem, da obožuješ plavanje, kolesarjenje in obožuješ jagodno čokolado« je rekel in se nežno nasmehnil. »Kako veš« sem skoraj zavpila toda me je utišal s ostrim pogledom »bi rada da mama misli, da si nora« je rekel, ko je ugotovil da nimam nič več namena pripomniti »kako nora« sem ga presenečeno pogledala. »Tvoja mama me ne vidi« odkima »samo ti me vidiš, Mija« je rekel in me pogledal v oči »kako samo jaz« sem ga presenečeno pogledala »Mija mrtev sem« razloži »kako mrtev, in zakaj jaz« »naključno si izbrana« je odvrnil »kako naključno« vprašam presenečeno, niti sanjalo se mi ni o čem govori. »Na tisto klop že leta in leta ni sedla nobena oseba, ti si bila prva po petih letih« »torej…« sem zašepetala in še ga vedno presenečeno gledala, mislila sem da sanjam in zato sem se prijela močno za zapestje »ko si sedla na tisto klop, sem znova postal živ in izvedel o tebi vse kar sem vedel ti povedati« je rekel »toda ti si…« »tvoj angel sem« je me prekinil in me zgrabil za roko. »Angel, ne verjamem v Angele« sem odkimala posmehljivo »ne razumeš Mija« je rekel in se odmaknil stran od mene »res ne« sem odkimala. »Samo en korak je potreben« je dodal »in to je« sem odvrnila in se mu nasmehnila »da te naučim ljubezni« je rekel »od tebe se pač ne bom nič naučila« sem odkimala in se na hitro obrnila. Bila sem pripravljena da odidem nazaj proti hiši toda me je močno zgrabil za roko »samo ena stvar še« je dodal in me potegnil k sebi. Začutila sem kako me je nežno poljubil na lice in nato nadaljeval pri ustnicah. Začel je nežno in še preden sem se zavedla sem mu poljub vrnila. Hotela sem se upreti, toda nisem morala bil je preveč nežen in sladek, to ni zgledal kot poljub angele ampak normalne osebe. »Lahko noč Mija« je rekel čez dve minuti in me spustil iz objema. Omotično sem ga gledala »lahko noč« sem zamrmrala in stekla v hišo. Gledal je za njo »Sedaj je pripravljena na ljubezen« je rekel na glas in pogledal v nebo. Bilo je čas da se vrne nazaj v nebesa…





se nadaljuje
25. oktober 2011
u60408
u60408
No pa še en del za danes
potem pa je dovolj

ZAČARANA LJUBEZEN... 4. del
Stopila sem v sobo in zaprla vrata, znova me je spravil v šok, kot da zna le to on. Pobožala sem se po ustnicah in se spomnila kako me je poljubil. Sedla sem za računalnik in se zopet vpisala na facebook. Odprla sem Gregorjev profil, znova je imel stan samski in pogledala sem njegovo sliko, ni bilo več najinih slik, ki so prevladale med najino zvezo… ko sem ga gledala me to ni prizadelo, samo nasmehnila sem se in se zatopila v druge prijatelje. Imela sem občutek, kot da Gregor je izbrisan iz mojih misli in v njem živi nekaj drugega, praznina. Dnevi so počasi minevali in vse bolj hitro se je bližal ponedeljek, dan ko bom morala na faks. Bila je nedelja popoldan in z mamo sva sedeli za mizo in pili vsaka svojo kavo »mislim, da je čas da greva na tržnico« je rekla mama in pogledala na uro. »Ah seveda« sem odvrnila nevoljno, minil je že skoraj cel vikend in z mamo se dlej kot do bližnje trgovine nisva oddaljili. »torej greva« je rekla malo bolj navdušeno »ah seveda« sem prikimala in pospravila skodelico kjer je bila posoda za pomivanje. Vzeli sva košaro, kot v staromodnih časih in se napotili proti mestu. Ni bilo daleč in kjer sva jo obrali kar po bližnjici, ni bilo potrebno iti z avtom. Ni minilo deset minut, ko sva prispeli. Presenečeno sem obstala in se zagledala v ljudi na tržnici. Bila je polna različnih ljudi, prvič v življenju sem videla na običajni tržnici takšno gnečo. »Najbolje bo da vzameva nekaj sadja« je rekla mama in se zadovoljno zapodila k stojnicami z sadjem. Ubogljivo sem šla poleg njej in ji pomagala izbrati najino najljubše sadje. Dala sem ga v košaro in počasi sva se sprehodili do naslednje stojnice kjer so prodajali zelenjavo. Vzeli sva še nekaj zelenjave »mislim, da je tukaj preveč gneče, najbolje je da greva nazaj« sem ji rekla čez pol ure, ko sem se naveličala prerivanja med ljudmi in gledanja različnih stvari, ki so zanimale mamo ne mene. »Greva še pogledat tisti nakit« je rekla mama in me potegnila za roko. Odšla sem za njo in pristali sva ob stojnici polno lepega nakita. »Vav kako lep nakit« je rekla popolnoma navdušeno. »Ah, seveda« sem prikimala. »Dober dan gospa vam lahko pomagam« sva za sabo slišali glas. »Dober dan« je rekla mama in pogledala fanta, ki je že stal poleg njej. Pogledala sem ga in vztrepetala, že dolgo nisem videla tako simpatičnega fanta. Malo daljši blond lasje je imel počesane naprej in njegove zeleno modre oči so me oplazile z pogledom, zgledal je saj dve leti starejši od mene. Nasmehnil se je in mami začel razlagati nekaj glede nakita, sama pa nisem morala odvrniti pogleda od njega. Ni bilo pet minut, ko je mama že v roki držala zapestnico in mu jo plačala. Zopet me je oplazil s pogledom »še lahko ponudim kaj tebi« je vprašal. »Ne hvala« sem odkimala in odvrnila pogled stran od njega. »Lepo bodi« je še dodal in stopil stran od stojnic, opazovala sem ga kako se je pogovarjal z nekim fantom in se smejal.



KLEMEN (sam zaenkrat še ni omenjeno njegovo ime)
»Mija a greva« me je vprašala mama »ja seveda« sem prikimala in odšla, še enkrat sem ga pogledala in najina pogleda sta se srečala. Hitro sem se obrnila stran saj nisem hotela, da misli da strmim vanj, čeprav sem nato pa sem odšla za mamo. Ustavili sva se še na drugi strani tržnice kjer je punca prodajala različne torbe »mislim da rabiš novo, v ponedeljek začneš faks« je rekla in me je potegnila k stojnici »mami, saj jo imam še od lani« sem odvrnila in zavila oči »izberi si eno« je rekla ukazujoče in punce se je samo nasmehnila, sigurno je zadovoljna da bo nekaj prodala me je prešinilo… »Vama lahko pomagam« »seveda, hčerka bi rada novo torbo« je rekla in si jih veselo ogledovala. Zavrtela sem z očmi »ne skrbi tudi moja mama je enaka, vedno kupi kar misli da je najboljše zame« je rekla in se mi nasmehnila. »Tudi moja je enaka« sem prikimala in pogledala proti mami, ki je še vedno gledala torbo ki je bila za moje pojme staromodna. »Mija bi imela takšno« je vprašala »ne mami« sem odkimala »ne skrbi Mija« je rekla dekle »saj me ne« sem odkimala »samo na živce mi gre, da nimava z mamo iste mode« sem odvrnila. »Mislim, da ti bo tale všeč« je rekla in mi nakazala na lepo moderno modro torbo »tale pa je lepa« sem prikimala veselo »mami tale mi je všeč« sem ji nakazala »no dobro samo da je tebi všeč« je prikimala žalostno in se nasmehnila. Vedela je da sem odrasla da ne more biti vse po njenem toda še vedno je mislila da mi lahko izbere vse stvari. »Tina že imaš malico« je prišel do stojnice fant, ki sem ga prej srečala pri stojnici nakita. »Ja samo tole stranko še postrežem, potem pa greva« je rekla in se nasmehnila. Pogledala sem ga naravnost v oči in znova me je opazoval. Njegove oči so potovale po meni, zdrznila sem se »ja tole torbico bi« sem rekla in poiskala denarnico. »Okej« je prikimalo dekle in se mi nasmehnila. Dala sem ji denar in vzela torbico. »Hvala« sem rekla »upam da se še kaj vidiva« mi je rekla in se nasmehnila. »Adijo« sem dodala in z hitrimi koraki zapustila stojnico…. »Kam pa se ti je tako mudilo« me je ujela mama ko sem že odhajala proti izhodu. »Ah saj veš« sem odkimala »v tej gneči se počutim čudno« sem dodala. »No ja« je prikimala in se nasmehnila »mogli bi iti proti večeru« je dodala in počasi sva se vrnili proti domu. Naredili sva si dobro večerjo iz zelenjave, ki sva jo kupili na tržnici, nato se je mama poglobila v branje knjige, sama pa sem odšla v svojo sobo. Usedla sem se za pisalno mizo in zaprla oči, v sanjarjenju sem videla Roka. Spomnila sem se njegovega dotika in nežnega poljuba. Ne vem zakaj toda v tem času, ko ga ni bilo sem veliko sanjarila o njem in videla sem ga v sanjah. Naenkrat me je zmotilo trkanje na okno, presenečeno sem se obrnila in odprla sem okno.



TINA

se nadaljuje jutri ...
25. oktober 2011
Oooooo dva si napisala!!!!!! Prdna...čeprav itak hočemo še aneda!!!!NEXT!!!
25. oktober 2011
oooo..to pa je presenečenje
Neext!
25. oktober 2011
Ej...a je morda to zgodbico kdo fejkal????
25. oktober 2011
neeext
25. oktober 2011
next takoj zdaj!!!!
26. oktober 2011
u54806
u54806
next
26. oktober 2011
u60408
u60408
Zdravo
hvala za komentarčke
nika.nikica
Nessy
Loolipoop
26. oktober 2011
u60408
u60408
erikakoske
Anxxie
Tinaaa : 3

evo nadaljevanje

ZAČARANA LJUBEZEN... 5. del

Rok je stopil v sobo. »Zdravo« sem ga pozdravila navdušeno in se mu nasmehnila, vedela sem da sem ga teh nekaj dni, ko ga ni bilo tukaj zelo pogrešala. »Zdravo« je pozdravil in mi vrnil nasmeh. Takrat me je prijelo, da bi mu stekla v objem in bi ga poljubila. »Govori po tihem« me je spomnil na dejstvo, da ga vidim le jaz in nihče drug. »Ja okej« sem prišepnila in pokimala. »Kaj je novega« me je vprašal. »Nič« sem odkimala »kako ne« me je zbegano pogledal »pač bolj kot ne dolgčas« sem odvrnila. »Mhm zanimivo« je prikimal, kot da bi pričakoval drugačen odgovor »te lahko nekaj vprašam« sem ga pogledala. »Seveda« je prikimal »kako si prišel sem« sem ga vprašala »pač saj veš iz nebes« je odvrnil »kako si lahko angel« sem nadaljevala s vprašanji »takoj ko sem stopil v nebesa sem bil dodeljen za angela« »angela česa« vprašam »ljubezni« odvrne in me pogleda naravnost v oči. »Torej ne bom imela nobenega resničnega fanta ampak bom hodila z angelom ljubezni« »narobe misliš, Mija« odkima »jaz sem mrtev« »vem« prikimam »torej kaj ti ni jasno« je odvrnil »zakaj si me zadnjič poljubil« vprašam. »Pač….« začne in utihne »no povej mi« skoraj zavpijem nanj »Mija bi že lahko prosim bolj po tihem« je rekel in me znova pogledal naravnost v oči »tvoja bližina me vznemirja« mu priznam »to ni dobro« odkima »mi že prosim poveš, zakaj« zašepetam »ker si tako dolgo trpela« odvrne »imela si fanta, ki ti je na pol uničil življenje, namesto da bi izbrala svojo izobrazbo si se prilagajala k njemu, namesto da bi se kdaj postavila zase si raje poslušala njega« je rekel »prosim ne omenjaj mi Gregorja« odvrnem »kako ga boš prebolela, da ga nikoli več ne boš omenjala« je odvrnil. Dobila sem solzne oči in šlo mi je na jok, ne vem zakaj toda pred Rokom nisem hotela jokati, toda solze so se mi vsule po licu »poglej kaj si naredil« sem rekla in se ulegla na posteljo. »Mija poglej me« je rekel, se usedel na posteljo in me gledal naravnost v oči »pusti me« sem zašepetala »ne bom te prizadel« je rekel popolnoma nežno, »še prehitro se boš na novo zaljubila in spoznala kaj je prava ljubezen«. »Ja seveda, verjamem ti« sem prikimala in zavila z očmi, nisem več ločila med resnico in lažjo. Še preden sem se zavedla sem ga nežno objela in poljubila na lice. Hotel jo je odriniti toda ni mogel, mogoče je bila napaka toda ni si moral pomagati njena bližina je bila bolj privlačna kot si je mislil da bo. Poljubil me je na lice in nadaljeval pri ustnicah, nežno a strastno. Objela ga je okoli vratu in se popolnoma privila k njemu, nisem vedela kaj se je dogajalo z njo toda ob njem se je počutila ljubljeno in ob njem je pozabila na vse težave.




»Videl sem kako si ga opazovala« je rekel, ko sem ga izpustila iz objema. Pogledala sem ga »o čem govoriš« sem ga vprašala. »Vem da ti je bil všeč« je rekel in me prijel za roko »ni mi bil všeč« sem odkimala »poglej me Mija« je rekel in me pogledal v oči »sedaj lahko izbereš med njim in mano ko nisem resničen« je rekel in pogledal skozi okno. Hotela sem še mu nekaj reči, toda ga že ni bilo več. Ura je bila natančno deset zjutraj, ko sem pogledala na uro. »Uf super« sem zazehala, danes se je bil prvi dan faksa komaj ob enajstih in skoraj sem si zaspala. Hitro sem iz omare potegnila majico in hlače, se oblekla našminkala počesala in čez deset minut sem že z mamo v kuhinji pila kavo. »Super mami« sem odvrnila in se ji nasmehnila, bila je dobre volje »nekaj ti moram povedati« je rekla in se sladko nasmehnila »reči« sem prikimala in jo z zanimanjem pogledala »dobila sem službo« je rekla zadovoljno »super« sem rekla navdušeno, bila sem vesela da se bo končno z nečem zamotila, saj ko je izvedela za očetovo ljubico je popolnoma popustila na vseh njenih najljubših področjih, bil je čas za nov začetek. »Nič moram iti v šolo« sem ji rekla čez pol ure in ji nakazala na uro »okej« je prikimala. Pomahala sem ji in počasi sem odšla proti mestu, počasi sem se sprehodila do šole ki je bila oddaljena le petnajst minut od hiše. Vstopila sem v veliko stavbo in presenečeno obstala, šola je bila velika in na hodnikih se je kar trlo študentov. Stopila sem do ženske, ki je bila varnostnica in jo vprašala kje je predavalnica 3. Razložila mi je in počasi sem odšla proti njej. Naslonila sem se na steno in pogledala na uro, bilo je še deset minut časa. Pred predavalnico se je vsipalo veliko različnih študentov in sem si jih ogledovala. »Zdravo a čakaš za številko 3« me je plašno vprašalo dekle in se mi nasmehnila. »Zdravo, ja za predavalnico 3« sem odvrnila. »Tukaj sem sama in se ne spoznam najbolje« mi je pojasnila in si popravila dolge lase, ki si ji padala na čelo. »Sem Mija« sem rekla in se ji nasmehnila »Nika« je odvrnila in mi podala roko »tudi jaz sem tukaj sama« sem dodala »v bistvu smo se pred nekaj časa preselili v mesto« je rekla in si popravila torbo »aha super« sem prikimala in sva se zatopili v prijetni pogovor. Ura je bila natančno enajst, ko so nam odprli učilnico in v predavalnico je stopil starejši moški, nasmehnil se nam je in na mizo položil knjige. Predstavil se nam je in začel razlagati snov, ki je bila na čase zanimiva in seveda tudi nezanimiva. Toda tri ure sta minili hitro, ko nas je spustil domov in se od nas poslovil na prijazen način. Poslovila sem se od Nike in odšla proti domu. Bila sem že skoraj pred hišo, ko sem na rami začutila roko. Streslo me je in v trenutku sem se obrnila. »Rok a si popolnoma nor« sem zavpila »Mija tišje« je rekel in se mi nasmehnil. Iz pogleda sem razbrala, da me je vesel. »Kaj se dogaja novega« je vprašal, kot da ne zna ničesar drugega vprašati, ko me zagleda. »Nič« odkimam, čeprav sem dobro vedela da ne bo zadovoljen s odgovorom. »Torej boš danes šla na tržnico« me je vprašal. Presenečeno sem ga pogledala »danes je ponedeljek , sigurno danes ne dela« sem odkimala »ves teden je tam da si zasluži denar« je rekel in me pogledal v oči. »Rok prosim nehaj« sem odkimala in odšla dalje. Bilo mi je dovolj imela sem občutek da se je vselil v moje življenje in me spremlja vsak trenutek, sovražila sem da sem ga videla in da pred njim nisem imela mira. »Dobro se vidiva« je odvrnil in izginil. Pogledala sem na mesto kjer je stal pred sekundo toda ga več ni bilo.



NIKA

se nadaljuje...
26. oktober 2011
NEXT!!!!!!!!!! A ti je drgač Nika ime všeč
26. oktober 2011
u60408
u60408
hehe ne ne katja sem sam nika mi je všeč
26. oktober 2011
Vem, da si Katja...Hvala...k je men tko ime pa je že v dveh zgodbicah to ime zato prašam
26. oktober 2011
neeeeeeeeeeeext!!
26. oktober 2011
u60408
u60408
Zdravo kako ste?
hvala za komentarčke..
evo nadaljevanje

ZAČARANA LJUBEZEN... 6. DEL

»Zgubi se iz mojega življenja« sem zašepetala po tihem in odšla dalje. Pospešila sem hojo in čez pet minut sem bila že doma. Odprla sem vrata, pozdravila mamo se nekaj izgovorila in stekla v sobo. Usedla sem se na posteljo in globoko zadihala, imela sem dovolj in bila sem pripravljena na to da se bo znova pojavil tukaj, bila sem pripravljena da ga vedno spodim iz mojega življenja. Stopila sem k računalniku in se vpisala na facebook. Imela sem polno sporočil in čakala me je prošnja za novo prijateljstvo. »Klemen« sem prebrala na glas in skomignila z rameni, nisem ga poznala toda sem z zanimanjem odprla njegovo stran. Zagledala sem ga, njegove oči in vztrepetala sem »kako si me našel« sem si rekla na glas in še pogledala druge slike, bil je fant iz tržnice. Sprejela sem ga in še vedno zmedeno strmela v računalnik. Niti ni vedel mojega imena niti ničesar ni vedel o meni in me je našel. Bila sem jezna in hotela sem odgovore. V trenutku sem se oblekla. Ugasnila sem računalnik in stekla na tržnico. Zagledala sem ga kako stojita s Tino ob stojnici in se pogovarjata, hotela sem še malo počakati toda bila sem že prepozna, opazil me je. »Iščeš nakit« me je vprašal in me oplazil s pogledom. »Niti ne« sem odkimala in pogledala Tino, ki se mi je nasmehnila. »Nekaj sem te prišla vprašati, toda tako je vseeno« sem zamahnila z roko »povej« me je ustavil še preden odšla naprej »kako si me našel na facebooku« sem vprašala in ga pogledala naravnost v oči. »Čisto enostavno« je odvrnil in se nasmehnil. Opazovala sem ga kako je iz žepa potegnil denarnico »ko si plačevala Tini torbico si izgubila osebno izkaznico« je dodal in mi jo podal. »Kako sploh je nisem pogrešala« sem rekla presenečeno »premalo gledaš v denarnico« je rekel in se nasmehnil. »Dodal sem te ker sem ti hotel to povedati, nisem pa si mislil da se boš danes znašla tukaj« je pojasnil in pogledal Tino, ki je samo pokimala in se mi znova nasmehnila. Globoko sem zavzdihnila, bila sem vesela to ni imelo nobene zveze z Rokovimi čarovnijami. »Hvala kako se ti naj zahvalim« sem rekla hvaležno »ni panike« je odkimal »rad pomagam« je dodal »grem jaz, čas za najino malico je potekel« je rekla Tina in se z hitrimi koraki napotila proti svoji stojnici. »Hvala ti Klemen« sem rekla še enkrat »je že okej« je prikimal »lepo se mej« sem rekla in se obrnila »Mija počakaj« je rekel in stopil k meni »greva kdaj na pijačo« ni okleval, da bi vprašal. »Am ne vem« sem skomignila z rameni »če hočeš lahko jutri v parku, toda ti tako in tako delaš« sem se spomnila na park v bližini hiše »V redu pridem. Samo vsaki drugi dan delam« je prikimal, čudno sem ga pogledala »a veš kje mislim« sem vprašala »seveda, tukaj v bližini je samo en park« je prikimal. »Okej dober se vidiva jutri ob šestih« sem rekla in odšla iz tržnice. Pogledala sem osebno in se nasmehnila, tole me je pripeljalo do njega in ne Rokovo čaranje.



TRŽNICA
Čez pol ure sem bila doma saj sem se po poti še ustavila v parku in posedela na klopci. Po eni strani sem imela občutek da sedim tu samo za to ker čakam Roka, toda ga ni bilo. Stopila sem v hišo in si skuhala kavo. »A boš kavo mama« sem jo vprašala, ko je stopila v kuhinjo. »Ja seveda« je prikimala veselo »in kdaj začneš delati« sem se spomnila, da mi je zjutraj razlagala da je dobila novo službo. »Že v nedeljo« je odvrnila veselo »v nedeljo« sem jo presenečeno pogledala »niti nedelj ne boš imela prostih« sem jo previdno vprašala »ne Mija« je odkimala »kje pa boš delala« sem jo vprašala in jo z zanimanjem pogledala »na tržnici« je odvrnila in naredila požirek kave. Presenečeno sem jo pogledala, toda druga nisem morala pričakovati »torej boš delala na tržnici« sem začela in tudi sama naredila požirek kave »seveda« je prikimala in si popravila lase »mislim, da bo zame to zelo velik izziv, ker je tudi meni večkrat šlo posedanje v pisarni zelo na živce« je prikimala »ja mislim da res« sem zavzdihnila in se ji nasmehnila. Z mamo sva se spustili še v dolg pogovor glede faksa nato pa je bila ura že deset in mama je odšla spati. Sama sem šla pod tuš in vpisala sem se na facebook. Pogledala sem prisotne in se nasmehnila, ko sem opazila da je tudi Klemen tukaj. Brez razmišljanja sem ga kliknila »zdravo« »o hej neznanka« je odpisala»neznanka??« sem presenečeno odpisala »no skoraj si postala izgubljena, če ne bi našel tvoje osebne« je bil njegov odgovor »saj veš da sem ti hvaležna« sem odvrnila »vem, torej je še za jutri dogovorjeno« je vprašal »itak, nikoli ne prelomim obljube« sem odpisala »no torej jutri ob šestih se vidiva« je odvrnil. Nisem vedela kaj še naj napišem za trenutek sem se zagledala v okno in streslo me je v temi na okni sem zagledala Roka »Rok« sem rekla na glas in odprla okno. »A spet mi ne daš mira« sem rekla, ko je stopil v sobo. »Oprosti« je odvrnil in se naslonil na okno »večer je znova sem na Zemlji in prišel sem te pogledati« je na kratko pojasnil svoj prihod »greš že prosim težit kateri drugi« rečem jezno in zavijem z očmi. »Zakaj« je odvrnil in v trenutku je bil na drugi strani sobe. Obrnila sem se »občutek imam da sem že nora« sem odvrnila in se usedla na stol. Iz predala sem vzela zavito čokolada, jo odvila in začela jesti. »Saj veš da nisem resničen« »za mene si« sem ga prekinila »vsak trenutek si mi za hrbtom in veš o meni stvari, ki jih nihče ne« sem odkimala obupano »a to ti ni všeč« je rekel popolnoma mirno in z očmi potoval po meni. »Ne, ni mi« sem odkimala »dovolj imam tega« sem dodala »in kaj boš storila« me je vprašal in me pogledal, njegove oči so se iskrile. »Nič« sem odkimala »tako nič ne morem« sem odkimala in znova pogledala skozi okno. Čutila sem kako se mi je približal in me prijel za roko »veš da si lepa Mija« je rekel in se nasmehnil »ne vem« sem odkimala »premalo samozavesti imaš« je me prekinil »ti še jo imaš manj« sem zavila z očmi »tukaj se ukvarjaš z mano« »zato ker si nekaj posebnega in si zaslužiš ljubezen« je odvrnil. Pogledala sem ga »kakšno ljubezen« sem vprašala »res si ne razumljiva« je odkimal »in kaj naj naredim da te bom razumela« sem odvrnila »začni živeti svoje življenje« je odvrnil »saj ga« sem zašepetala »samo ti si napačen in vsiljiv« sem dodala »pomisli kaj se dogaja s tvojim življenjem« je odvrnil in me pogledal naravnost v oči »dobro vem kaj se dogaja« sem zavila z očmi »če bi vedela ne bi pustila Gregorju da ti je grenil življenje« je odkimal »si popolnoma nor, z njim sem preživela tri najlepša leta« sem odvrnila in ga pogledala naravnost v oči »pomisli Mija« me je prekinil »pustila si da sem te poljubljal, pustila si da sem te objemal…« »prosim nehaj že« sem zavpila »pojdi stran« sem dodala in začela jokati. Njegove besede so mi segle v srce, vedela sem da ima prav, vedela sem da v Gregorja nikoli nisem bila zaljubljena kot bi morala biti. »Pššš mama prihaja« je odvrnil, obrnila sem se in znova ga več ni bilo. V sobo je stopila mama »Mija je vse okej« je vprašala zaskrbljujoče vprašala »ja mami samo sanjala sem« sem odvrnila in se zavila v odejo. Morala sem igrati čeprav bi ji v tistem trenutku najraje vse povedala. »Samo zaspi« je rekla in me močno objela. »Vse bo okej« sem prikimala in se ji nežno nasmehnila, nisem ji hotela povzročati skrbi. Takoj, ko je odšla iz sobe sem se še bolj zavila v odejo in zaprla oči. Hotela sem zaspati, toda mi ni uspelo. Razmišljala sem o Roku, mogoče pa ima prav… sem prišla do zaključka. Mogoče pa je čas da začnem živeti svoje življenje in v njega vključevati le sebe…





se nadaljuje ...
27. oktober 2011
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg