Forum
hello
mislm da taka tema še ne obstaja zato sem se odločila da jo nardim
tisti, ki želite prebrati somrak in ga še niste, je to tema za vas
jaz mam vse dele in bom iz knjige prepisovala, za tiste ki bi brali:
somrak, mlada luna, mrk, jutranja zarja

začnem po treh nextih

boš bral/a


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

07. april 2013
next
07. april 2013
Next
07. april 2013
next
__________________________________________________________________________________
UVOD
Nikoli se nisem preveč ukvarjala z mislijo, kako bom umrla- čeprav sem v zadnjih mesecih imela dovolj razlogov- toda tudi če bi se, si ne bi mogla predstavljati, da se bo zgodilo na tak način.
Prek dolge sobane sem brez diha strmela v temne oči lovca, on pa je radostno zrl nazaj.
Vsekakor je bilo dobro umreti namesto nekoga drugega, namesto nekoga, ki sem ga ljubila. Veličastno, zares. To je moralo nekaj pomeniti.
Če ne bi nikoli odšla v Forks, se zdaj ne bi srečala s smrtjo, o tem sem prepričana. Toda prestrašena, kot sem bila, se nisem mogla prisiliti, da bi obžalovala svojo odločitev. Ko ti življenje ponudi sanje, ki presegajo vsa tvoja pričakovanja, ne moreš žalovati, ko se konča.
Lovec se je prijazno smehljal, medtem ko se je počasi pomaknil naprej, da bi me ubil.
________________________________________________________________________________
07. april 2013
u90139
u90139
next
07. april 2013
next
07. april 2013
next
07. april 2013
že pišem
07. april 2013
next
07. april 2013
__________________________________________________________________________________
1. PRVO SREČANJE
Z mamo sva se z odprtimi okni peljali na letališče. V Phoenixu je bilo dvajset stopinj, nebo popolnoma modro, brez oblačka. Nosila sem svojo najljubšo majico- brez rokavov, iz bele luknjičaste čipke.
Oblekla sem jo v znamenje slovesa. S seboj sem vzela dežni plašč.
Na polotoku Olympic severozahodno od države Washington, pod skoraj stalnim pokrovom oblakov, leži majhno mesto Forks. V tem nenavadnem mestu pade več dežja kot kjer koli v Združenih državah Amerike. Iz tega mesta in iz njegove temne, povsod opazne sence, je mama pobegnila z menoj, ko sem bila stara samo štiri mesece. V istem mestu sem bila do svojega štirinajstega rojstnega dne prisiljena vsako poletje preživeti mesec dni. Takrat pa sem se končno uprla; zadnja tri leta sva zato z mojim očetom Charlijem hodila na dvotedenske počitnice v Kalifornijo. In v Forks sem se zdaj pregnala- dejanje, ki me je navdajalo z grozo. Sovražila sem Forks.
Oboževala sem Phoenix. Rada sem imela sonce in visoko vročino. Rada sem imela živahno, razpotegnjeno mesto.
"Bella," mi je rekla mama, verjetno že tisočkrat, preden sem stopila na letalo. "Ni ti treba početi tega."
Z mamo sva si podobni, le da ima ona kratke lase in gubice od smeha. Ko sem zrla v njene velike, otroške oči, me je nenadoma zgrabila panika. Kako lahko svojo ljubečo, raztreseno, na pol blazno mati pustim samo?
07. april 2013
next
07. april 2013
next
07. april 2013
Next
07. april 2013
sori jutr ali v torek nadaljujem, ker se mi je zelo poglavje zbrisalo
07. april 2013
07. april 2013
07. april 2013
next + priporočam da pišš na word pa pol tle sam prlimaš ;* tut men se je to ene parkat nardil...
07. april 2013
Nič ne upočasni prometa bolj kot policist. Charlie me je nerodno objel z eno roko, ko sem se opotekala iz letala.
»Lepo te je videti, Bells,« je rekel. Smehljal se je, ko me je varno ujel in postavil na tla. »Nisi se veliko spremenila. Kako je Renee?« »Mama je dobro. Tudi jaz sem vesela, de te vidim, oče.« V njegovi navzočnosti ge nisem smela klicati po imenu.
Imela sem samo nekaj potovalk. Večina oblek, ki sem jih nosila v Arizoni, je bila pretankih za Washington. Z mamo sva dopolnili mojo zimsko garderobo, a je bila še vedno skromna. Vsa prtljaga je šla zlahka v avtomobilski prtljažnik.
»Našel sem dober avto zate, zares poceni,« je oznanil, ko sva se pripela.
»Kateri pa?« Postala sem nezaupljiva, ker je rekel »dober avto zate« namesto smo »dober avto.«
»No, pravzaprav je kamion, chevy.«
»Kje si ga dobil?«
»Se spomniš Billyja Blacka iz La Pusha?« La Push je majhen indijanski rezervat na obali.
»Ne.«
»Poleti je hodil ribarit z nami,« je šepnil Charlie.
Takoj mi je bilo jasno, zakaj se ga nisem spomnila. Boleče in nepomembne stvari zlahka preženem iz svojega spomina.
»Zdaj je na vozičku,« je nadaljeval Charlie, ko se nisem odzvala, »zato ne more več voziti. Ponudil mi je ugodno ceno za svoj kamion.« »Kateri letnik je?« Izraz na njegovem obrazu se je spremenili in vedela sem, da je upal, da mu tega vprašanja ne bom zastavila.
»No, Billy je vložil dela v motor … pravzaprav je star samo nekaj let.«
Upala sem, da me nima za tako neumno, da bi verjel, da bom kar tako odnehala. »Kdaj ga je kupil?«
»Mislim, da leta 1984.«
________________________________________________________________________________
bol počasi gre
09. april 2013
ne, ne tega brt neki sm se zmotila najprej preberte tega k zdej pride pol pa še tazgornga
09. april 2013
Res da je zdaj imela Phila in da bodo računi verjetno plačani, v hladilniku bo hrana v njenem avtu bencin, in nekdo, ki ga lahko pokliče, če se izgubi. Toda vseeno …
»Hočem iti,« sem se zlagala. Nikoli nisem znala lagati, toda to laž sem zadnje čase tako pogosto izrekla,da je zdaj zvenela skoraj resnično.
»Pozdravi Charlieja.«
»Bom.«
»Kmalu se vidiva,« je vztrajala. »Domov lahko prideš, kadar koli želiš … Nemudoma bom prišla, takoj ko me boš potrebovala.«
Vendar sem videla, da se je za obljubo v njenih očeh skrivala žrtev.
»Ne skrbi zame,« sem ji prigovarjala. »Imela se bom čudovito. Rada te imam, mama.«
Za minuto me je tesno objela, nato sem stopila na letali in že je ni bilo več.
Od Phoenixa do Seattla so štiri ure leta, še ena ura v majhnem letalu do Port Angelesa in nato ura vožnje z avtom do Forksa. Ni me strah letenja; priznam pa, da me je malce skrbelo, kako se bo iztekla ura v avtu s Charliejem.
Charlie je bil res precej prijazen glede vsega skupaj. Videti je bil zares zadovoljen, da bom prišla živet k njemu, prvič za nedoločen čas. Vpisal me je že v srednjo šolo in obljubil, da mi bo pomagal kupiti avto.
Toda najbrž mu je bilo neprijetno. Nihče od naju ni bil preveč gostobeseden. Pravzaprav sploh nisem vedela, kaj naj rečem. Vedela sem, da je bil bolj kot le malo zmeden zaradi moje odločitve- tako kot nekoč mama tudi sama nisem prikrivala svojega gnusa do Forksa.
Ko smo pristali v Port Angelesu, je deževalo. Tega nisem imela za znamenje, temveč samo za nekaj neizogibnega. Od sonca sem se že poslovila.
Charlie me je pričakal v policijskem avtu. Tudi to sem pričakovala. Charlie je vsem dobrim prebivalcem mesteca Forks znan kot načelnik Swan. Moja glavna motivacija za nakup avta, kljub pičlim prihrankom, je bila, da se mi po mestu ne bo treba voziti v avtomobilu z rdečimi in modrimi lučmi na strehi. Nič ne upočasni ……………………………
________________________________________________________________________________
zgori
09. april 2013
jutr, v četrtek ali petek nasledn next
09. april 2013
next
09. april 2013
u90139
u90139
next
09. april 2013
next+nova bralka
12. april 2013
next
12. april 2013
»Je kupil novega?«
»No, pravzaprav ne. Mislim, da je bil nov v začetku šestdesetih … ali najpozneje konec petdesetih,« je boječe priznal.
»Cha… oče, zares ne vem ničesar o avtomobilih. Ne bi ga mogla popraviti, če bi bilo kaj narobe, in ne bi si mogla privoščiti mehanika …«
»Verjemi, Bella, stvar odlično deluje. Takšnih ne delajo več.«
Stvar, sem pomislila … Če ne drugega, je imel vzdevek.
»Kako poceni je poceni?« Navsezadnje, glede tega nisem imela izbire.
»No, ljubica, nekako sem ga že kupil zate. Kot darilo ob prihodu domov.« Charlie je s strani upajoče pogledoval proti meni.
Sijajno. Zastonj.
»Ne bi bilo treba, oče. Sama sem si hotela kupiti avto.«
»Nič zato. Rad bi, da bi bila tu srečna.« Ko je izrekel te besede, je gledal predse na cesto. Charlie je le s težavo na glas izražal svoja čustva. To sem podedovala po njem. Tako sem tudi jaz gledala naravnost predse, ko sem odgovorila .
»Res lepo od tebe, oče. Hvala. To res cenim.«
Nisem hotela dodati, da je bila moja sreča v Forksu nekaj nemogočega. Ni mu bilo treba trpeti z menoj. In nikoli nisem pogledala podarjenemu kamionu v usta- ali v motor.
»No, potem pa … dobrodošla,« je zabrundal, v zadregi zaradi mojih zahval.
Izmenjala sva še nekaj opazk o vremenu- deževalo je, potem pa je bilo pogovora konec. V tišini sva strmela skozi okno.
Zares je bilo čudovito; tega nisem mogla zanikati. Vse je bilo zeleno: drevesa, z mahom pokrita debla, viseče veje, ki so delale senco, s praprotjo prekrita tla. Celo zrak se je prečistil skozi liste.
Bilo je preveč zeleno- tuj planet.
Končno sva prišla do Charliejevega doma. Še vedno je živel v majhni hiši z dvema sobama, ki sta jo z mamo kupila v prvih dneh po poroki.
To so bili edini dnevi njunega skupnega življenja- prvi dnevi.
________________________________________________________________________________ v nedeljo bo next, ker mam jutr tekmo
12. april 2013
next
12. april 2013
v nedeljo
12. april 2013
popravek
12. april 2013
next
12. april 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg