Forum
Um okay to je my new fanfiction hh. Ja vem, da bo dosti kritik ker po domače povedano smrdi lol ampak naj vas ne bo sram se raspisat krmi bodo kritike sam pomagale upam haha
NOTE: V temu fanficu 5sos niso slavni in nekateri se pojavijo več krat kot drugi. Luke v tem fanficu ima 'thepunk bad boy look' (pic below) ash, cal in mike pa khm as always pretty and fabilous .I.





(omfg fangirling buy me that little sexy shit of you hemmings:$ he killed me. Literally.)

~

“Maybe I am the thing that makes that world cruel.”
“If you die I, die. Always keep that in mind.”
“You shouldn’t love me that much.”
“I shouldn’t do a lot of stuff, but what if I want to do them?”

† He isn’t a bad boy because everybody else thinks that he is cool. He is just trying stuff and then he got addicted of them. Bad boy attitude was an accident. †

- 0 -

“Sovražim te, razumeš? Gabiš se mi. Gabiš se mi zato ker si rodila takšen stvor kot sem jaz! Namesto da bi mi prihranila trpljenje! Slišati nočem več zate! Nikoli več!«
Zaloputnila sem vrata za sabo. Ulica je bila pokrita z snegom. »Vsaj boljše kot žgoče sonce,« sem si zamrmrala v brado in se tesneje zavila v plašč. Izgubila sem še zadnjo osebo na tem svetu, ki mi je ostala. Lastno mamo. In prvič v življenju za ta prepir nisem bila kriva jaz. Zavila sem v naslednjo ulico in steno je krasil napis: Pekel je prazen, demoni so tukaj. »Prav imaš bratec,« Sem rekla steni in jo rahlo pobožala. Iz nahrbtnika sem povlekla predvajalnik glasbe in slušalke. Glasnost sem nastavila na maksimalno. Prehodila sem še nekaj ulic in nebo se je stemnilo in postalo je še bolj mrzlo. Usedla sem se na klopco in izbrskala denarnico. Seštela sem majhno vsoto denarja. Svet ni resen.
Upala sem da bo dovolj vsaj za letalsko vozovnico za na Havaje. Od tam naprej bi se že znašla. Pijancu bi zaplesala z ritjo pred nosom in voilá stotak v mojem modercu. Dobesedno. Nasmehnila sem se svojim umazanim mislim pridobivanja denarja. Havaji so bili dobra izbira ampak imeli so eno slabost. Dvignila sem se iz klopce.
Imeli so sonce. Jaz pa sovražim sonce. Čutila sem kako so se mi hlače prilepile na rit. Super, zdaj sem bila še mokra od prekletega snega. Zajebavaš me.
Pustila sem zvokom kitar in bobnov, da me pomirijo.
Pritisnila sem na zaslon, da sta se prikazala ura in datum. Jutri je zadnji večer v novem letu. To me spominja na deklico z vžigalicami. Mogoče bom pocrkala ob tem prelepem mrazu. Zadnje kar bom slišala bo verjetno veter ki bo žvižgal ob moji riti, ker se bodo mokre hlače spet zalepile na njo. Mogoče pa res, razen, če bo veter ženska. Vseeno, še vedno obstaja možnost, da je lezba? Ali pač?
Naslonila sem se na steno in se sesedla na tla. Ni se mi ljubilo pogledati naokoli in ugotoviti na kateri ulici sem. Samo sedela sem tam in strmela v zvezde. Zvezde so imele lepa življenja. In poslanstvo. Ko so umrle so umrle s ponosom in žareče. Ko bom jaz skočila iz kakšnega mosta pa se nihče ne bo spomnil, da obstajam. Nikoli se ni nihče spomnil. Za hip sem se spet posvetila besedilu pesmi.
»She just turned seventeen…« Razširila sem oči. »And that pain doesn't let her breathe.« Zajela sem sapo in imela top občutek, da ni prišla do mojih pljuč. Nenadoma se je utrnila zvezda.
»Vse bi dala za zavojček cigaret,« sem si tiho rekla. »Prav, Amber, to je bilo neumno! Zelo neumno… lahko bi si zaželela novo življenje ali nov doma ali novo mamo ti pa si greš zaželeti butaste cigarete! Kakšna trapa si, Amber!« Zdaj sem že kričala sama nase. Težko sem dihala in glavo mi je skoraj razneslo od glavobola. Ampak navsezadnje sem imela prav. Zdaj sem krvavo potrebovala cigareto.

~

Dying to know an opinion
Lemme know if you like it innnnnnnn next? (probably nah but watteva I have to ask lol)
Goodbye swaggas:*
23. julij 2014
next
23. julij 2014
wow kratko in jedernato
23. julij 2014
sori hhahaha um ja men je ušeč no, tko zanimiva tema haha (:
23. julij 2014
ej hvala ti res<3 full mi pomen da je nekomu ušeč (:
23. julij 2014
so happy i found this story :'D Zadnje kar bom slišala bo verjetno veter ki bo žvižgal ob moji riti, ker se bodo mokre hlače spet zalepile na njo. HAHAHAAH OMG DIED XĐ
wau super je res! *O*
neeeeeeext
23. julij 2014
hahhahah SARKAZEM IS MA THING DEAR:3 ej havala ti neveš kok mi to pomeni kr res tolk stvari sm že napisala pa sm jih zbrisala ker so se mi zdele tok slabe, pa sm rekla da bom to probala dat sm gor pa jebeš kar bo bo in res polepšale sta mi dan <3:*
23. julij 2014
hahhahahhahah zahvali se Styles.Banana✝ da mi je pokazala toto zgodbico x'd in moji babici (pozabi na babico)
hhahahahhahhah kere izjave *O*
neeeeeeeeeeeeeeeext in ni sarkazma
23. julij 2014
hvalolši ste:*<3
23. julij 2014
najbolši*
23. julij 2014
u175616
u175616
neext
23. julij 2014
lJUBIM VAS:*

~

- 1 -

Stala sem na strehi nekega bloka in strmela v trg pod sabo. Bilo je še deset minut do polnoči. Res ne vem kaj vidijo v tem, ko se nekdo dere številke v mikrofon in potem se vsi začnejo poljubljati. Kakor da ne znamo šteti. Za sabo sem zaslišala korake.
Srce mi je začelo utripati hitreje. Ne, ni bilo hitreje bílo je kakor da bi pogoltnila deset energy drinkov, dobesedno. Ko so se težki koraki ustavili sem zagledala fanta z svetlimi lasmi, ki se je s komolci naslonil na rob strehe in kakor jaz, strmel v trg.
Imela sem čuden občutek, da mi je podoben. Da je takšen kot jaz. Imel je svetle lase, ki so se dvigali v klif in modre oči, bil je mišičast… prav, ni mi bil podoben. Niti najmanj. In… bil je popoln. Imel je čisto vse, vse. To kar jaz nikoli nebom. Dolga srajca je prekrivala njegove roke ampak iz rokavov je še vedno gledalo nekaj tatujev. V ustnici mu je počival obroček. Ko si je obliznil ustnice je izgledal kakor, da te bo zdaj, zdaj ubil. Vem, morala bi se ga bati, saj nikoli ne veš kdo je mafija in ta sranja. Mislim mogoče res ni imel tiste neumne rutice, ki mafijcem krasi glave. Res ne vem zakaj imajo te rutice. Če mislijo, da bodo izgledali še bolj mafijsko potem se motijo, no vsaj v mojem primeru. Te rutice jih postarajo. Izgledajo kot stare gospe z mačkami, ki so pravkar izstopile iz supermarketa z vrečkico suhih sliv, ker imajo drisko. Okej, to je ogabno.
»Še pet minut!« Je nekdo zakričal in zavila sem z očmi. Takrat je fant začutil, da ga gledam. Počasi je obrnil glavo in dvignil pogled. Ko so se njegove prelepe modre oči ustavile na mojih mi je zastalo srce. Poskušala sem spet zajeti zrak, ampak zdelo se mi je da sem izgubila občutek za čas, občutek za karkoli. Očitno sem izgubila tudi težnost, saj sem imela občutek, da letim.
Težki koraki, ki so postajali vse glasnejši so me privlekli nazaj na Zemljo. Opazila sem,da se premika. Premika proti meni! O, fak. O, fak. Kaj naj mu rečem? Kaj hoče od mene? Naj zbežim? Ne, saj se ga ne bojim. Bojim se tega, da me bo imel za navadno trapo. Zatresla sem se. Fant je očitno to opazil in se ustavil. Dvignil je levo obrv.
»Si v redu?« Je vprašal tiho, a dovolj glasno, da sem ga slišala. Hotela sem mu odgovoriti. A iz sebe nisem mogla dati glasu. Samo stala sem tam in se bala, da bi izpadla neumno, če bi govorila. Moj glas se je ob njegovem zdel kakor nadležno brenčanje. Moje telo se je ob njegovem popolnem zdelo kakor zmečkana aluminijasta pločevinka. Ali vrečka suhih sliv.
Tišino je prekinil vzklik. »Še minuta!« Me bo poljubil za novo leto? Si želim, da bi me poljubil?
Preden bi si lahko odgovorila na vprašanja se je spet oglasil. »Si nema?« Je vprašal. Ampak ni izzival. Resno ga je zanimalo. Razširila sem oči in izdavila: »Ne.« Grlo sem imela suho in moj glas je zvenel topo. Kakor topi kož, ki zareže v les. Pogledala sem v tla in z nogo premaknila nekaj okrušenega cementa in barve. Ko sem dvignila pogled sem se srečala z njegovimi očmi. Nekaj kratkih trenutkov sva samo stala tam in strmela drug v drugega. On je prvi odmaknil pogled. Iz žepa hlač je povlekel škatlico.
»Cigareta?« Je vprašal in mi pomolil škatlico pod nos. Pokimala sem in jo vzela. Kmalu i je podal še vžigalnik. Želela sem si, da bi se lahko dotaknila njegove roke. Pa se je on temu spretno izogibal. Povlekla sem prvi dim. Takrat sem se spomnila. Včeraj sem si zaželela cigarete. Dobila sem njega in cigarete. Verjetno je bila to najboljša želja do zdaj. Ampak, kaj bo bilo zdaj drugače? Verjetno misli, da sem čudakinja in te stvari. Zdaj, ko mi je ponudil cigareto bo verjetno odšel, ker no zaželela sem si samo cigareto in ne njega.
»Deset!«
Čeprav bi lahko zdržala brez cigaret, če bi imela njega.
»Devet!«
Zdržala bi brez vsega drugega, če bi imela njega.
»Osem!«
Z njim bi bilo vse lažje.
»Sedem!«
Če bi on čutil to kar čutim jaz, seveda.
»Šest!«
Kar pa je bolj malo verjetno.
»Pet!«
Zanima me kakšen okus imajo njegove ustnice.
»Štiri!«
Zanima me čisto vse o njemu.
»TRI!«
Ampak svoje življenjske zgodbe ne bo zaupal trapi kot sem jaz.
»DVE!«
Nikoli mu ne bi bila všeč.
»ENA!«
Čeprav on meni je, neprecenljivo všeč.
»Srečno novo leto, vsi skupaj!«
On. On je moja želja. On je moja novo letna zaobljuba. Nikoli jih nisem zares izpolnila. Ampak, ta se bo izpolnila sama, če se bo hotela.

~

like it?
neext:*?
25. julij 2014
O faaaak *000* kak lahko tok popolno pišeš?
Neeeeeeext *00*
25. julij 2014
next
25. julij 2014
Izgledajo kot stare gospe z mačkami, ki so pravkar izstopile iz supermarketa z vrečkico suhih sliv, ker imajo drisko. HAHAHAHHAHAHAHHAHAHAHHA I AM SO DEAD
omg no to je popolno *OOO*
neeeeeeeeeeext
26. julij 2014
nexttt
26. julij 2014
Neeext
26. julij 2014
alo ženske umirte se kr to sploh ni popouno-.- me pa veseli da vam je ušeč<3

~

- 2 -

Ko sem se obrnila proti mestu kjer je prej stal ga seveda ni bilo več. Izginil je kot kafra. Kmalu so se razpustili tudi ljudje, ki so bili na trgu. V dvojicah ali manjših skupinicah so se odpravili iz trga in kmalu je vse potihnilo.
In zdaj sedim tukaj. En teden je odkar sem ga nazadnje videla. Osem dni odkar sem odšla od doma. Vsak dan sem tavala po ulicah v upanju, da ga bom našla. Pa ga nisem. Ne vem, ali se je on izogibal mene ali pa ga je bilo preprosto nemogoče najti. Čudila sem se kako sem lahko že en teden živela od žitnih ploščic. Ampak tudi teh mi bo kmalu zmanjkalo. Imela sem še nekaj denarja ampak dvomim, da bi zadostoval za več kot par tednov. To je pomenilo, da si bom mogla najti službo. Najprej sem poklicala na informacije in prosila za informacije o vseh pogrešanih v mojem okrožju. Kakor sem ugibala me mama ni prijavila. Pravzaprav mislim, da ji je dol viselo kaj počnem in kje sem. Ali pa je imela druge stvari za početi. Ali pa je mislila, da sem se ubila. Zaradi nje se še bakterija ne bi ubila, sem prhnila in se popraskala po ušesni mečici.
Torej sem se odpravila na študentski servis, da bi si našla službo. Na pol poti sem naletela na trg poln ljudi ki so nekaj slavili. Mogoče je bila poroka mogoče obhajilo. Sanja se mi ne kaj. In po pravici povedano me ni niti zanimalo. Poskušala sem se preriniti mimo, ampak ni šlo pretirano hitro. Zaklela sem in se odplazila do roba trga in poiskala najnižjo stavbo. Odprla sem vrata in si pri tem izpahnila šibko ramo. Povzpela sem se na streho in se začela nerodno vleči iz ene strehe na drugo. Izgledala sem kakor žele, ki se počasi vleče po ulici. Škoda, ker nisem bila Spiderman. Začelo me je zebsti zato sem si okoli ram ogrnila mamin zimski plašč. Dišal je kot ona. Nekaj me je zaščemelo v levem žepu. Ko sem ga odprla je iz njega padla debela denarnica in kreditna kartica. V denarnici je bilo več bankovcev po sto in petdeset dolarjev. Kreditna kartica pa je bila naslovljena name. Segla sem v žep in iz njega povlekla prepognjen papir. Razgrnila sem ga. »Potrdilo o dvigu polovice premoženja družine Matthews in prepis ostalega premoženja na edinko Amber Matthews.« sem brala. Čakaj, čakaj, čakaj! Tukaj sem imela več tisoč dolarjev in to še ni bilo vse? Prijela sem telefon in poklicala domačo številko. »Halo?« Telefon je dvignil mamin brat Josh. »Lahko dobim Janine?« Sem vprašala. Bala sem se, da bi me prepoznal. »Janine je… osem dni nazaj je umrla.« Pa me očitno ni. ČAKAJ KAJ!? Mama je… mrtva? »Kako… kako je umrla?« Sem zadrgnjeno vprašala. »Ubila se je… mislim preveliko dozo je vzela.« Moja mama je bila đanki? »Dozo česa?« Sem šepnila v slušalko. »Zdravila. Bila je sladkorni bolnik… kdo sploh ste?« Preden bi lahko stric Josh kaj posumil sem hitro zadrgnjeno rekla: »Moje sožalje!« in prekinila zvezo. Torej, uradno sem ostala sama. Z kupi tisočakov v žepu. Denarnico, kreditno kartico in papir sem zatlačila v nahrbtnik in samo začela hoditi brez, da bi vedela kam hodim. Nenadoma sem prišla do hiše, ki je imela odličen pogled na morje. Nebo je bilo oblačno, kakor, da se bo zdaj, zdaj usul dež. Moje najljubše. Po stopnicah sem se povzpela na streho. Ozrla sem se naokrog. Nekdo je bil tam
Nekdo je stal na robu strehe. Nekdo z dolgo rdečo in črno kockasto srajco. Nekdo z svetlimi lasmi. Nekdo, ki so mu pri ovratniku ven gledali tatuji. Nekdo, ki sem ga iskala že sedem dni. In on, se bo zdaj uničil, tukaj pred mano. Kar končal bo svoje življenje.
»NE!« Sem zakričala in stekla k njemu. Trdno sem se oklenila njegove roke. Presenečeno me je pogledal. »Pokadila si mi zadnjo cigareto.« je rekel in se nasmehnil. »Kako se lahko smejiš!?« Sem zakričala nanj skoraj histerično. »Pa mi povej zakaj se ne bi.« Je rekel razdraženo in roke prekrižal na prsih. Zajela sem sapo. Kupila sem si nekaj časa. »Ubiti se hočeš.« Sem rekla in pokazala na rob strehe. V moji glavi je to zvenelo bolj kot vprašanje, ne pa trditev. »Kaj te tako prepričuje v to?« Je rekel in dvignil levo obrv. Prav tako kot takrat ko sem ga prvič videla »Ne vem, veš! Stojiš na robu strehe. Le kaj bi lahko počel?« Sem rekla sarkastično. Ni smel tega narediti. On je bil moja želja. Moja želja pa ne more kar skočiti.
Prhnil je. »Jaz sem Luke. Luke Hemmings.« Je rekel in se obrnil, da bi skočil.

~

waaaa ta Luke*.*
29. julij 2014
u172768
u172768
Well
If
You
May
Excuse
Me
But(hole) ok sori neprimerno
I THINK iM iN LoVE WUTH RPUR WRITING GIRL ANA TO JE POPOLNO OK NE RESNO MISLIM SUPER PRISES ZSUPER ZGIDBA EVERYTHING IS AWESOMEEE *lego movie theme sing* RESNO NEXTAJ ING KER TO JE ZAKON I LIKE PUNK LUKE, OR I JUST LIKE LUKE
AND I LIKE U
I SHIP YOU TWO
29. julij 2014
ghahahhahahahah eva umiri se. mogoče bom ubila Luka;$ hahahha ne kidds<3
29. julij 2014
u172768
u172768
No sej je itak sam zgodba pa zanimivo bi blo ker pol bi se obudil od smrti in bi bil tvoj angel varuh in aaaahhjhhh
29. julij 2014
omggg ne no
neeeeeeeeeeext *OOOOO*
29. julij 2014
o gosh *O* zadnji stavek i can just imagine how he says that *--*
neeeeeeeeeeeeeeeeext
29. julij 2014
nextt
30. julij 2014
neextt!+ nova bralka
30. julij 2014
nočem da me eva napizdi kr nism nextala<3 okej eva moja najbolša ta next je zate kr mi je fav res<3:* tko ko ti prelepa moja najbolša najbolj popouna najbol horni<33

~

- 3 -

»Če umreš ti, umrem jaz.« Sem obupano dahnila in v kotičku mojih oči so se zasvetile solze. »Si bila malo prej na viskiju?« Je rekel in me prestrelil s pogledom. Odkimala sem. »Kaj te tako prepričuje v to?« Sem ponovila njegove besede. »Jokaš za neznancem. Jokaš, da neznanec ne bi umrl.« Je pojasnil in togo strmel vame. Stopil je dol. Kamen se mi je odvalil od srca. Kakšen kamen! Skala! Tako velika skala, da mi je polomila vse prste na nogah. »Najboljše pa je, da je neznanec le občudoval razgled.« Roko je položil na moje lice in z prsti drsel po moji napeti koži. »Luke.« je bilo vse, kar sem lahko spravila iz ust. Roko je umaknil in zamižal. »Ponovi to.« Je rekel togo. Začudeno sem ga pogledala. »Ponovim naj kaj?« Odprl je oči in se mi posmehnil. »Odšel bom.« Je rekel in počutila sem se kakor, da mi je zaril nož v srce. »Nočem.« sem odkimala. Preden sem ga prvič videla sem se počutila neizmerno močno, ampak zdaj pred njim sem bila nemočna mala deklica, ki ji je vzel liziko. »Šibka si.« je rekel. Skomignila sem z rameni. Vseeno mi je bilo za šibkost. Hotela sem samo, da je on poleg mene. On me je delal močnejšo. »Stran od tebe moram.« Je rekel topo. Takoj ko me je spustil iz rok in se obrnil sem se zgrudila na tla. Moral je stran. Stran od mene. Jaz sem mu škodila Iz lic so se m ulile solze. V glavi se mi je še vedno vrtel film preteklih dogodkov. Jaz sem bila težava. Težavo je bilo treba odpraviti. Ampak najprej se moram naspati.

Ko sem se zbudila sem še vedno ležala na isti strehi v istem položaju. Plašč sem ovila tesno okoli sebe in stopila na rob. Upam, da mu bo všeč način kako sem odpravila s težavo. Način kako sem odpravila z mano. Približala sem se globini. Čisto morje je tolklo ob pečine. Prizor je bil veličasten. Kakor, da sta drug drugemu dokazovala moč. Dihala sta drug za drugega. Morje brez pečin je kakor zrak brez kisika. Zdaj je pol mojih čevljev že gledalo čez rob.
»Misliš, da ti bom dovolil to narediti?« sem zaslišala za sabo. Globoko sem zajela sapo, da bi se zbrala. »Težava sem. Odpraviti jo je treba.« Sem mu pojasnila. Posmehnil se je. »Saj bi rekel, da si neumna, ampak se ti izraz nevedna bolj poda.« je pripomnil in kar naenkrat je eno roko ovil okoli mojih kolen drugo pa okoli mojega hrbta in me dvignil. Odnesel me je s strehe. »Daj me dol!« Sem kričala skozi zobe. Na sredi stopnišča se je ustavil. »Si to res želiš?« Je posmehljivo rekel. Dvignil je levo obrv. Imela sem občutek, da je vedel. Da je vedel čisto vse. »Da.« sem rekla, čeprav sem si želela, da bi me vzel s seboj kamor koli je že šel. »Prav,« je rekel in me spustil na tla. »Potem pa ostani tukaj.« Šele zdaj sem se zavedala kako sem zasrala. Stopil je v avto in ga vžgal. Nekajkrat je pritisnil na plin ampak ostal na mestu. Srečala sem se z njegovim žalostnim pogledom v vzvratnem ogledalu. Dobro sem vedela zakaj nisem hotela iti z njim. Predstavljala sem mu težavo. Iz nahrbtnika sem hotela vzeti žitno ploščico. Nahrbtnik. Kje je nahrbtnik!? Nenadoma mi je telefon zapiskal. Neznana številka mi je poslala sporočilo. 'Prej ali slej boš potrebovala nahrbtnik. Vem kaj je notri.' To je zadostovalo, da sem se pognala v tek in sledila njegovemu avtu za vogal. Ampak to je bilo izjemno neumno, saj gani bilo več. Že zdavnaj ga ni bilo več. Odklenila sem telefon. 'Mrtev si..' Ko sem prebrala njegov odgovor sem v njem lahko dobesedno čutila njegov posmeh. 'Komaj čakam, da ga prideš iskat ljubica.' Lahko bi se razjezila in mu grozila, ampak vsi moji živčni končiči so se osredotočili na besedo ljubica. Ljubica, ljubica, ljubica… Rekel mi je ljubica!

~

ti je ušeč evaa?
30. julij 2014
fuck *O* neeeeeeeeeeext
30. julij 2014
nexttt*O*
30. julij 2014
u172768
u172768
OOOOHG ANAJANEIDNIS SNQOZ COXMSKSNSOAM# SMOOSOOSMOS XOSMSSNDOISNSO ZJA SHA ICNSODNW SMOOXNIS <3333
(to je moj jezik ... ucne ure na zs hvala zastonj so)
V preovdu: ta next je mojstovina in hvala ana ker pises to cudovito sranje ki mi polepsa dan ti lolek pofukan rada te imam do zvezd in nazaj hvala za next tako sem srecna da ne morem vec pisati nasvidenje
N.E.X.T. <3333
30. julij 2014
neeeeeext
31. julij 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg