Forum
Napisala bom eno zgodbico, ki bo govorila o najstnici Nini, ki živi povsem navadno najstniško življenje. V šoli ni preveč priljubljena in vse sošolke se norčujejo iz nje, samo zato, ker se ne liči in oblači po zadnji modi. Ravno zato je ne opazi noben fant. Izmed njenih sošolk je izjema njena najboljša prijateljica Rebeka, ki je na prvi pogled njeno čisto nasprotje, ker se vsak dan lepo uredi, ne norčujejo se iz nje, za njo gleda veliko fantov in ima tudi svojega fanta Žana, ki ga ima zelo rada. A vendar sta si po značaju izjemno podobni in zato tudi najboljši prijateljici. Nekega dne pa končno pride dan, ko gresta skupaj na morje in sicer v kolonijo. Tam se Ninino življenje dokaj spremeni ...

Pa bom kar začela, upam, da vam bo všeč
Bil je dan pred odhodom na morje. Rebeka je imela že vse spakirano, zato je prišla pomagat pakirat meni, češ da ne vem, "kaj je lepo". Nerada se oblečem v preveč "seksi" oblačila, ker se mi vedno zdi, da izstopam in se neudobno počutim. A vseeno je Rebeka vstrajala pri svojem. Ko je odprla mojo omaro je obstala z odprtimi usti in me presenečeno rekla :"Omg, pa saj ti imaš pravo zakladnico! Zakaj tega ne nosiš??" Imela sem namreč polno lepih oblačil, ki so mi bila prav všeč, ampak jih nisem rada nosila. Moj odgovor je bil preprost :"Pač, ne zdijo se mi ravno primerne za tako navadno punco kot sem jaz..." "Se hecaš??! Fantje bi te požirali z očmi, če bi oblekla eno od teh majic in mini krilo, pa še vsaj malo poudarila trepalnice!! Tudi Simon bi bil gotovo med njimi..." Zadela je mojo šibko točko. Najbolj sem si želela čutiti njegov pogled na meni... A vseeno sem ji z jeznim glasom rekla :"Prosim, nehaj!!" Oči so se mi zarosile in zagledala sem se skozi okno, tja nekam v daljavo... Bil mi je zelo všeč, a sem ga hotela pozabiti. V glavi ga nočem več prenašat, saj vem, da se on ne meni zame. Poleg tega je punce menjaval kot srajce... "Še vedno ga imaš rada, ne?" Me je Rebeka vprašala z žalostnim glasom, jaz pa sem ji v odgovor narahlo pokimala in ji s pogledom skušala povedati, naj ga ne omenja. Očitno je razumela, saj mi je pokimala in mi namenila prijatelski nasmeh. Nasmehnila sem se ji nazaj in jo objela. V tistem trenutku nisem vedela, kaj bi brez nje... Nato sva šle pakirat naprej inpri izbiri oblek je bila glavna seveda Rebeka. V potovalko je vrgla tudi moje sandale z visoko peto, ki jih ni še nikoli videla in so ji bili zelo všeč, na moj začuden pogled pa mi je z nasmeškom odgovorila, da jih bo nosila ona, če jaz ne bom hotela. Nasmehnila sem se ji nazaj. Zvečer je Rebeka odšla, jaz pa sem se vznemirjena pripravila na spanje in odšla spat ...

Nedaljujem ??


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

09. februar 2011
u35768
u35768
Nextt!
10. februar 2011
u34584
u34584
Jaaaaaaaaaaaaaaa! ; Đ
11. februar 2011
Driiiiin, driiiiin!!! Je zazvonila budilka. Ugasnila sem budilko in pogledala na uro, ki je kazala dve zjutraj. Nekaj časa sem začudeno gledala uro, nato pa sem se spomnila da grem na morje. Prijela sem se za glavo in razmišljala, kakšen štor sem. Vstala sem iz postelje in oblekla kapri hlače, majico in jopico, ki jih je včeraj izbrala Rebeka. V kopalnici sem se umila in počesala lase, zraven tega pa si z maskaro malo namazala trepalnice in z glosom ustnice, ker sem to včeraj obljubila Rebeki. Ko sem se bolje pogledala v ogledalo, sem bila všeč sama sebi, saj je moj obraz z ličili bil lepši. A vseeno sem si maskaro zbisala in ponovno namazala, tokrat bolj narahlo. Ličil nisem bila navajena. Pograbila sem potovalko in jo po stopnicah zvlekla dol v kuhinjo, kjer me je mama že čakala z "zajtrkom". Čeprav nisem bila lačna, sem pojedla košček tousta in spila kozarec soka. Ura se je počasi bližala tretji zjutraj, zato sem vzela potovalko in pogledala mamo. Vstala je iz stola in se s ključi od avta odpravila proti vhodnim vratom. Počasi sem ji sledila, nato pa sem se na pragu spomnila, da sem pozabila kitaro. Potovalko se potisnila mami v roke in stekla v mojo sobo. Tam sem hitro pograbila torbo s kitaro in odhitela proti vratom. Ko sem prihitela do vrat me je mama pogledala in se mi nasmejala, jaz pa sem ji odgovorila: "Saj veš, da ne zdržim brez kitare." Počasi sva se odpravili proti avtu in vanj zložile potovalko in kitaro. Ko sva zavile iz domačega dvorišča, sem vedela, da bom pogrešala svojo hišo. Ampak saj ne grem za vedno. Za 14 dni se bom poslovila od vsakdanjega življenja in zaživela novo, polno najstniških pustolovščin. Saj bo tam Rebeka in ravno zato sem se vsega zelo veselila. Iz razmišljanja sem se prebudila šele takrat, ko se je avto ustavil in mi je mama rekla: "Tukaj sva." Pogledala sem na uro, ki je kazala 2:45, torej še 15 minut čakanja. Stopila sem iz avta in se razgledala po postaji. Bilo je že polno ljudi, a Rebeke v množici nisem našla. Zavzdihnila sem in pograbila potovalko, ki jo je mama medtem vzela iz avta. Odpravili sva se proti množici, ki je nestrpno čakala avtobus. Takrat sem zagledala Rebeko. Na mojih ustih se je narisal nasmešek in odpravila sem se proti njej. Takrat me je opazila tudi ona in prihitela proti meni. Objeli sva se in prvo, kaj je rekla, je bilo, kako mi moj make-up paše, ampak da sem trepalnice vseeno premalo namazala. Nasmehnila sem se ji, saj sem točno vedela, kakšen bo njen odziv. Hitro je minilo 15 minut in prispel je avtobus. Mama me je objela in rekla: "Pazi nase." V očeh so se ji lesketale solze. Odgovorila sem ji: "Bom." Poljubila me je na čelo in mi pomignila, naj grem. Nasmehnila sem se ji in se odpravila za Rebeko, ki me je čakala pred avtobusom. Še enkrat sem se ozrla nazaj in mami pomahala v slovo. S kitaro sem vstopila na avtobus, potovalko pa sem prepustila učiteljem. Z Rebeko sva se vsedli in jaz sem naslonila glavo na mrzlo šipo. Razmišljala sem o mami ... in očiju. Pogrešala ju bom. Oči so se mi zarosile, a nato sem pomislila na Rebeko in solze žalosti so se obarvale v solze sreče. Pogledala sem vedno nasmejano Rebeko in spet začutila tisti občutek : ko ne veš, kaj bi brez tiste osebe. Nasmehnila sem se sama sebi in nato sva se z Rebeko začeli pogovarjat, kaj vse boma počeli na morju...
12. februar 2011
u35768
u35768
Next !
Fulll dobro pišeš!
13. februar 2011
Hvala JB.girl

Nextam...
Vožnja z avtobusom je bila zelooo dolga. Bila sem zaspana, a vendar sem se raje pogovarjala z Rebeko, ki (kot ponavadi) ni mogla utihniti. Čeprav je večinoma govorila le o njenem fantu Žanu, njunih pogovorih po Facebooku in da ne more verjeti, da bosta 14 dni skupaj na morju, sem jo prav rada poslušala. Sama take sreče v ljubezni nisem nikoli doživela, a se ob njeni sreči počutim, kot da bi se vse to dogajalo meni. Bila sem tam, ko sta postala par, bila sem tam, ko sta se prvič poljubila, bila sem tam, ko je dobila prepoved računalnika, jaz pa sem njena sporočila sporočala Žanu, in bila sem tam, ko sta zaradi laži skoraj šla narazen. Te misli sem vedno imela v glavi, ko sem se pogovarjala z njo. Saj je tudi ona stala meni ob strani, ko sem trpela zaradi Simona. A čeprav je spomin še tako boleč, čutim, da bolečina izginja.
Z Rebeko sva se na avtobusu kratkočasile s poslušanjem glasbe in seveda petjem (obedve namreč zelo rade pojeva), včasih pa sem še zaigrala kaj na kitaro. Sicer je bilo malo težko igrati na avtobusu, a mi je vendar le uspelo. Tako je počasi minila dolga vožnja. Z Rebeko sva stopili iz avtobusa in počakali na najine potovalke. Rebeka je veselo pogledovala proti avtobusu, s katerim se je pripeljal Žan. Sunila sem jo pod rebra in ji rekla: "Hej, pazi, da ti oči ne padejo ven." Sramežljivo se je zasmejala. Končno sva dobili potovalke in sva se odpravili proti avtobusu, s katerim se je pripeljal Žan - Rebeka ga je pač hotela pozdraviti. Hodila sem poleg Rebeke in gledala v tla. Takrat pa sem se v nekoga zaletela. "Oprosti...oprosti...Nisem te..vide-la..." Jazik se mi je zapletel, ko sem videla njegov obraz. Njegove skoraj črne oči so zrle vame in njegova usta so se počasi zarisala v prelep nasmešek. "Saj ni nič...khm...Jaz sem kriv..." je rekel z glasom, ki ga nikoli več ne bom pozabila. Nasmehnila sem se mu in čutila, kako močno sem zardela. Pogledala sem v tla, nato pa spet poiskala njegove temne oči. Še vedno me je gledal in se mi smejal in tudi njegova lica so se obarvala malo bolj rdeče. Za trenutek je pogledal drugam, nato pa spet mene in rekel: "Iti moram..." in pokazal na njegove prijatelje. Pokimala sem, ga še enkrat pogledala v oči in s počasnimi koraki odšla proti Rebeki. On je še vedno stal tam. Čez nekaj časa sem zaslišala njegov klic: "Hej!" Ustavila sem se. "Kako ti je ime?" Obrnila sem se in rekla: "Amm...Nina." in se mu nasmehnila. "Jaz sem Jan." je odgovoril z nasmeškom na obrazu in se počasi odpravil proti prijateljem...
14. februar 2011
Next ? ^^
14. februar 2011
nexxxxxtttt full dobro samo zdej piši malo vec o poljubljanju in sexu in temu plisss
14. februar 2011
next plz :3
14. februar 2011
nexttt plissss k je fullll hudoo
14. februar 2011
Hvala vsem !

Nextam :
"Sem mu morda všeč?" mi je odzvanjalo v glavi, ko sem korakala proti Rebeki. Jan... Samo to ime sem imela v mislih... in njegov lep nasmeh... "Uuu, kdo pa je bil to?" mi je rekla Rebeka. Zardela sem: "Nihče...no...Ime mu je Jan..." sem sramežljivo rekla. Vse dokler nisva dobile ključa od najine sobe, sva se pogovarjale o tem. No, govorila je večinoma Rebeka. S ključom pa sva se nato odpravili proti najini sobi, a naju je ustavila neka punca. "Hej, jaz sem Maja. Če se ne motim, smo v isti sobi..." Pogledala sem Rebeko, ta pa se je prijela za glavo in rekla: "Seveda, pozabila sem, da v sobi ne bova same!" Takrat sem se še jaz prijela za glavo, saj sem tudi jaz pozabila na to. "Ali vama bom v napoto? No, potem lahko učiteljem rečem, naj me dajo v drugo sobo..." "Ne, ne, prepričana sem, da se bom skupaj zelo zabavale." Sem ji veselo rekla in se ji nasmehnila. Pogledala sem Rebeko in očitno se tudi njej Maja ni zdela slaba punca. Skupaj smo se odpravile v sobo. Tam smo razpakirale in se zapletle v debato. Maja je bila zelo fajn punca, ni bila preveč sramežljiva, pa tudi važička ne. Takoj smo se ujele in se spoprijateljile. Čez nekaj časa so nam učitelji prišli povedat, naj se primerno oblečemo, saj gremo na ogled plaže. Jupi! Čez nekaj trenutkov smo že stale pred našim hotelom. Pogovarjale smo se, ko je čez vrata stopil on...Jan...Srce mi je začelo močneje biti, teme pogovora med Majo in Rebeko sploh nisem mogla ujeti. Rebeka je opazila, kam gledam in je Majo vprašala, če pozna Jana. Odgovorila je da ja, bil je celo njen sošolec! Na Rebekino vprašanje, če ji je všeč, je odgovorila, da ja, ampak nikoli ni bila zaljubljena vanj. Poleg tega je povedala, da ni tak, kot so ostali fantje, tudi glede punc - rekla je, da nikoli ne bi hodil s punco, v katero ni zaljubljen. Ob teh besedah mi je postal še bolj všeč. Bil je čisto drugačen od Simona...Veliko boljši...
15. februar 2011
Next? ^^- v naslednjem delu bo malo bolj zanimivo
15. februar 2011
next?
15. februar 2011
a dej nexti no k je supermegafantastik hudo!
15. februar 2011
next
15. februar 2011
next
15. februar 2011
Nextam ^^ :

Ko so prišli učitelji, smo se skupaj odpravili proti plaži. Imeli smo pribljižno pet minut hoje do plaže. Ko smo prispeli tja, so nam učitelji najprej povedali, kako daleč smemo iti, kako daleč smemo plavati itd. Medtem pa sem jaz gledala Jana in opazila sem, da on gleda tudi mene. Ko je učitelj končal z navodili in naznanil, da se kopanje lahko začne, so skoraj vsi hitro zdirjali v vodo, a nekaj nas je ostalo na plaži. Z Rebeko in Majo smo razmišljale, ali naj gremo najprej v vodo, ali se naj gremo najprej sončit, ko je do mene prišel Jan. "Hej." mi je rekel. Zardela sem, pogledala v tla in mu sramežljivo odzdravila: "Hej." Takrat je Rebeka rekla, da sta se z Majo odločili, da gresta v vodo - vedela sem, da je to rekla samo zato, da bi bila midva z Janom sama. "In kako si?" me je čez nekaj časa vprašal Jan. "Super. Prvič sem z mojo najboljšo prijateljico na morju..." "Kul, jaz sem tukaj že drugo leto." mi je odgovoril. "Ali bi šla na sladoled? Jaz plačam." je rekel čez nekaj trenutkov. Srce mi je poskočilo in vsa srečna sem privolila. Med lizanjem najbolšega sladoleda, kaj sem ga kdaj okusila, sva se zapletla v pogovor. Še prehitro se je oglasil klic učitelja, ker smo morali v hotel na kosilo. Z Janom sva se odpravila proti skupini in potem smo se skupaj odpravili proti hotelu. Med hojo je Jan hodil zraven mene, a se nisva več pogovarjala. Ko smo prišli do hotela, pa mi je rekel: "Se vidiva pozneje." in se mi nasmehnil ter se odpravil proti svojim prijateljem. Se vidiva pozneje? Kaj naj bi to pomenilo? Srce mi je začelo hitreje biti. Po kosilu smo se vsi odpravili v svoje sobe, da bi si odpočili od dolge poti. Ležala sem na svoji postelji in razmišljala o Janu. A to sanjarjenje ni trajalo dolgo, saj sta Rebeka in Maja zahtevali, naj jima povem vse. Opisala sem vsako podrobnost, tudi njegove zadnje besede pred hotelom. "Hej, si pozabila, da imamo danes zvečer v hotelu disko? Gotovo te želi videti tam!" mi je rekla Maja. "Misliš?" sem jo negotova vprašala, a ona je bila prepričana o svojih besedah. Zvečer po večerji mi je Rebeka pomagala pri izbiri oblačil, nato pa smo se odpravile v disko...
15. februar 2011
Next ? ^^
15. februar 2011
next!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
hudo je ful!!!!!!!!!!!!!!!
16. februar 2011
u32601
u32601
next.
the best zgodbica forever
16. februar 2011
u34817
u34817
neext
16. februar 2011
nextttt hitrooo
16. februar 2011
next hitrooo k me fulll zanima!!!! D
16. februar 2011
wooow... NeeexT hotrrr... res fuuuul dobr pišš in zgodbica je dobraa..!!!
16. februar 2011
hitrrr*
16. februar 2011
Hvala vseem !! upam, da vredu pišem

Nextam :
Skupaj smo se jaz, Rebeka in Maja odpravile v disko. Razgledovala sem se naokrog da bi našla Jana, a ga nikjer nisem videla. Zavrtela se je pesem Bad Romance od Lady GaGa in me tri smo začele plesati. Po nekaj minutah divjega plesa sva se z Rebeko odpravili proti majhnemu baru, da bi si kupili vodo. Rebeka pa se mi je kar naenkrat začela veselo nasmihati. Začudeno sem jo gledala in ko sem jo mislila vprašati, kaj je narobe, me je narahlo potisnila na svojo desno stran. Spet sem se v nekoga zaletela. Ko sem pogledala njegov obraz, sem ugotovila, da sem se zaletela v Jana! Kar čutila sem, kako so moja lica postala topla. Pogledala sem Rebeko, ta pa mi je namignila, da gre kupit pijačo. In tako sem spet obstala z Janom ... sama. "Hej, nama pa se to zaletavanje pogosto dogaja ..." mi je rekel Jan in se zasmejal. Tudi jaz sem se zasmejala in mu prikimala. "Bi šla plesat?" je bilo naslednje, kar me je vprašal. Srce mi je poskočilo in vsa srečna sem privolila. Ko sva prišla na plesišče, sem takoj ugotovila, da je zelo dober plesalec. Ko sem mu to povedala, se mi je zahvalil in rekel, da zelo rad pleše, a nikoli ni hodil na plesno šolo, igral pa je nogomet. Bila sem navdušena, saj je bil nogomet tudi moj najljubši šport, a ga igram zgolj z bratrancem doma. In tako sva nekaj časa plesala, nekaj časa se pogovarjala in tako je čas hitro minil. Morali smo oditi v svoje sobe. Tam sem vse opisala Rebeki in Maji in jima priznala, da sem se zaljubila v Jana. Obe sta bili veseli zame. Po dolgem pogovoru smo se odpravile spat. Zjutraj smo se po zajtrku odpravili na plažo. Tam se ni zgodilo nič posebnega, le neka punca me je cel čas gledala. Po kosilu pa se je zgodilo nekaj neverjetnega ...
16. februar 2011
Next ? ^^
16. februar 2011
Jaaaaaa hitroo
17. februar 2011
Ja..K je hudd..^_______^
17. februar 2011
u35768
u35768
Nextt !
Najboljšaaa !
17. februar 2011
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg