Forum
u129738
u129738
Nevem zakaj ampak mi ta zgodbica pomeni nekaj več, kot vse ostale do zdaj. Zame je nekaj novega zato ne pričakujte veliko od mene.
Whit love, ƒυcк●уσυ●gιяℓ.

____________________________________________________________________________________
Spoznala sem, da življenje ni to kar ti vidiš ko si še otrok. Vse se lahko spremeni v 10-tih sekudah. Torej to je moja zgodba o mojem življenju. Seveda pa, da se ne pozabim predstaviti, to sem jaz, Debbie Wood ali skrajšano Deb.
Vse se je spremenilo, še včeraj zjutraj me je mama z nasmeškom na obrazu zbudila in mi rekla sonček, dobro jutro sonček. Oh ja to so bili časi ko smo se še usi smejali, ko me je še očka poljubil preden sem odšla v šolo. Takrat smo bili še usi srečni ampak danes, danes ni več tako in nikoli več ne bo tako, kot je še včeraj bilo. Samo, da odprem oči in si v mislih še enkrat zavrtim včerajšnji dogodek, me zaboli v srcu. Zakaj, zakaj sem zopet morala pozabiti? Vsako soboto imam trening Hip.Hopa ampak skoraj vedno pozabim nanj. Vem to je zelo čudno ampak kaj če je pa vsako jutro tako zabavno se doma z mamo smejati. Ampak ne, to je bila takšna sobota ko je tudi očka bil končno eno soboto prost. 10 min. sta me čakala v avtomobilu. In če ne bi pozabila, da si moram pripraviti še ostale stvari, ker danes prespim pri babici se tega mogoče ne bi zgodilo ampak tako pač je. Vedno sem kriva jaz, vsega sem jaz kriva, tudi nesrečo sem povzročila jaz! In zdaj ko ti to pripovedujem se jočem zato, ker sem izgubila starše in ker sem jaz preživela čeprav bi morala onadva. Imela sta vse in še srečna sta bila, čeprav bi tudi onadva nosila bolečino v srcu, ne bi nikoli bila tako močna kot je moja saj točno vem kaj bi morala narediti če bi ta dogodek lahko popravila. Če ne bi takrat pozabila in nebi vozili skozi rdečo luč, če ne bi bilo te besede ČE. Iz mojega premišljevanja me je predramila babica. Ja tudi ona je vsa potrta in tudi ona si želi enako kot jaz, da bi mama in oče lahko še vedno živela.
Babica »Prišel je odvetnik.«
Deb »In zakaj me potrebuje?« Sem zamišljeno vprašala.
Babica » Pridi samo z mano dol in lepo se obnašaj, to je vse.« Mi je odgovorila skoraj v solzah.
Deb »Prav, ampak nevem kako dolgo bom zdržala.«
Zopet sem mogla natančno opisati začetek prejšnjega dne vse dokler nisem prišla k babici. Ne razumem, jaz točno vem kdo je krivec »oni« pa ugotavljajo ali tisti možakar v katerega smo se zaleteli ali pa moj oče. Ampak nič od tega ni resnica, jaz sem kriva in tega si nebom nikoli odpustila! Tu je še en problem, če bi jaz to povedala policistom ali komu koli drugemu mi nebi verjeli zato sem ko sem govorila z policistom in odvetnikom spremenila včerajšnji dogodek. Zdaj sta začela na dolgo in široko kramljati še odvetnik in moja babica zato sem se zopet zamislila. Ampak zdaj sem si predstavljala kako bo zdaj, ali bom vedno živela pri babici, bom lahko še kdaj šla na morje? V glavi se mi je pojavilo na stotine vprašanj na katere odgovore nisem poznala. Tako zelo sem se zamislila, da še slišala nisem ko me je babica že verjetno stotič poklicala.
Babica »Deb, odvetnik odhaja.«
Deb »Oh, oprosti babica ampak tako sem bila zamišljena…« ampak res sem bila!
Babica »Saj sem videla, zdaj pa se lepo poslovi od odvetnika in pojdi spančkat«.
Deb »Nasvidenje g. odvetnik, ti babica pa se ne obnašaj kot, da bi jaz bila 10. Letna punčka!«
___________________________________________________________________________________
Zaenkrat je to vse. Verjetno ste opazili, da je Debbie - Deb glavni lik in, da se bo cela zgodba vrtela okrog nje. Upam, da vam bo všeč.
17. avgust 2013
u141377
u141377
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!! Sem prebrala že prej, kar itak veš in loooooovam to zgodba, ker je fenomenalna! Pa hvala, da si jo objavila.
17. avgust 2013
neeeeeeext
17. avgust 2013
next
17. avgust 2013
u124965
u124965
next
17. avgust 2013
u144307
u144307
Next
17. avgust 2013
u142563
u142563
Next
17. avgust 2013
neeext
17. avgust 2013
neext
17. avgust 2013
u129738
u129738
Hvala za vse nexte! Prihaja nov del kjer boste spoznali novo osebo.

Jaz:



____________________________________________________________________________
Odkorakala sem v svojo sobo odprla računalnik in odšla na fb. Moja najboljša in edina prijateljica Ellie ali El me je takoj kliknila.



El »Res mi je žal, komaj zdaj sta mi starša povedala, ker prej tudi onadva nista vedela.«
Deb »Oh, saj je uredu. Upam, da nihče drug kot ti ni izvedel za to.«
El »Zakaj tako upaš?«
Deb »Saj veš, ko je debeli Ani umrl oče je to povedala Casey in potem so se vsi iz nje norčevali, saj se spomniš kajne?«
El »Ne, mislim da nihče drug ne ve zato! Razen če šolarčki berejo časopis.«
Deb »Ah nehaj no, nisem jaz kriva če je tako bolj zanimivo ko izveš neko novico kot pa če cel večer sediš na kavču in poslušaš poročila!«
El »Super, to bom tudi jaz jutri poskusila! Prideš jutri po šoli rolkat?«
Deb« Ne, ker je pogreb. Potem pa grem na sodišče, da vidim pri kom bom živela!«
El »Velik sreče na sodišču. Zdaj pa moram it, ker je mami že tečna zakaj sem zopet na računalniku, se vidive v Torek, bye!«
Po tem pogovoru sem odšla spat saj sem bila že zelo izmučena! 00:02 še kar ne morem zaspati. Cel večer se že mučim, čuden občutek imam kot, da bi se kaj zgodilo. Nisem si mogla pomagati, stekla sem dol in videla mojo babico kako sedi v fotelju in gleda televizor. Oddahnila sem si in odšla po stopnicah nazaj v posteljo. Tokrat sem zaspala. Slišala sem kako ptički čivkajo, listi so šumeli, odprla sem oči, videla sem babico kako je odgrnila zaveso in v sobo se je zlil sij sončne svetlobe.
Babica »dobro jutro zaspanka, počasi se obleči in umij. Zajtrk imaš že na mizi jaz pa bom pogledala če moj stari Mustang še deluje.«
Deb »Dobro jutro in hvala.«
Babica je že 10 let sama saj je njen mož umrl med podiranjem dreves v gozdu. Seveda je moj dedek bil tudi avtomehanik in se je babica veliko stvari naučila od njega zato bi zdaj lahko sama popravila kakšen star avto, ki ga tudi sama ima. Hitro sem pojedla zajtrk se čim bolj najstniško oblekla in stekla ven. Komaj sem skočila v avtomobil, je babica že pritisnila na plin in že sve drvele proti mestu. Na sodišču sem skoraj zaspala tako »bedno« je bilo. Kar naenkrat pa me pokliče sodnik. Kaj zavraga pa bo on hotel?
Sodnik »gospodična Wood, prosim stopite sem naprej. Torej kot ste slišali boste živeli pri babici vsaj dokler bo zdrava in sposobna skrbeti zate. Tukaj pa je še ena informacija, če se kar koli zgodi babici te na žalost noben drug sorodnik ne more vzeti k sebi zato boš potem šla v rejništvo. Seveda je to dolgoletni postopek in boš v tem času prebivala v sirotišnici in če te do 18 leta nihče ne bo vzel k sebi se boš morala znajti sama.«
Deb »gospod naj vas popravim, tudi jaz imam kot mnogi mladi najboljšo prijateljico in pri njih sem vedno dobrodošla, Sabrina Young mama moje najboljše prijateljice mi je to povedala še preden so umrli moji starši in jo to lahko tudi vprašate! Nikakor pa ne bom dovolila, da me daste v sirotišnico in v posvojitev! Čeprav o tem odločate vi imam tudi jaz pravico do mojega mnenja!« Sem zakričala na sodnika, odšla do mojega sedeža ter pograbila mojo torbo, potegnila babico, ki je očitno nekaj hotela reči za sabo in oddrvela iz dvorane naravnost v avto ter babici zasikala »pelji« ter se jokala. Maskara se mi je razmazala po celotnem obrazu, veter mi je razmršil vse lase ampak jaz sem še vedno stala za tistim kar sem prisolila sodniku. Stavim, da bo zdaj moj odvetnik prišel do babice in me nadrl kako sem se obnašala ampak mi je popolnoma vseeno. To je moje življenje in ne njihovo zato me naj postijo na miru!
__________________________________________________________________________
Do naslednjič je to vse. Whit love,
ƒυcк●уσυ●gιяℓ
17. avgust 2013
u141377
u141377
Neeeeeeeeeeeeeeeext! Preseneča me dejstvo, da je Deb z El tako mirno govorila o njenih starših, ki so mrtvi. Dugače mi je pa zeloo všeč.
17. avgust 2013
neeeeeeext
17. avgust 2013
neext
17. avgust 2013
u142563
u142563
Neeext
17. avgust 2013
neeeeeeext
17. avgust 2013
Next+ nova bralka
17. avgust 2013
next
17. avgust 2013
Nova bralka! Zlo dobra ideja za zgodbo!! Neeeeeext!!
17. avgust 2013
Next
18. avgust 2013
u127848
u127848
NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXT + nova bralka !
18. avgust 2013
u129738
u129738
Nov next. Uživajte!
_________________________________________________________________________
Nisem se zmotila. 5 minut po tistem, ko sva z babico prispele domov je že zvonilo. Kot sem predvidevala je prišel moj odvetnik ampak ni me nadiral temveč me je pohvalil.
Odvetnik »vem, da ti je hudo in, da noben otrok noče v sirotišnico ampak tako je pač v takem postopku, ko ti umreta oba starša. Seveda sem pa sodniku tudi predlagal, da pokliče gospo Young in to je tudi naredil, pred vsemi tam v dvorani. Na žalost je gospa Young rekla, da ona ni pripravljena imeti na grbi še enega otroka čeprav si ti vedno dobrodošla tam. Vem, da je to zate zdaj veliko razočaranje ampak tako pač je, ko morajo odrasli na hitro sprejeti kakšno odločitev. Vedno lahko računaš name.«



Deb »Hvala, ampak vem sama poskrbeti zase.« mu je zabrusila nazaj.
Odvetnik »preden odidem me še zanima, ali si kaj premišljevala o študiju?«
Zdaj me je pa dobil, sem res sploh premišljevala kaj o moji prihodnosti glede šolanja? Ne, ker se mi je to do zdaj zdelo prehitro ampak če zdaj pomislim, da sem že v četrtem letniku se kar malo ustrašim.
Deb »zaenkrat še ne, saj ni ničesar kar bi me zelo veselilo, všeč mi je življenje kakršnega živim zdaj.«
Odvetnik »potem pa kar hitro poišči svojo strast saj zdaj veš, da je boljše če misliš nekaj dni naprej, kot pa, da za vedno ostaneš v tem trenutku.« je še povedal potem pa se je obrnil in odšel. Na hitro sem še ošinila zamišljeno babico nato pa sem odšla po stopnicah navzgor naravnost v mojo sobo. Usedla sem se na posteljo in premišljevala. Si sploh kaj v življenju želim bolj kot moje starše? Ne. Ampak vseeno, nekaj mora biti z čim se lahko zaposlim, nekaj posebnega kar mi je všeč. Ničesar ni. Mogoče bom, ko končam gimnazijo odšla v dom za ostarele in se kar postarala, ali pa bi tam mogoče lahko celo pomagala, ali pa… ah, mislim, da na svetu ni ničesar kar bi me zanimalo. Zazvonil je telefon, ki me je predramil iz premišljevanja. Bila je El.
»hey hoy« me je veselo pozdravila
»hey, zakaj pa si tako srečna?«
»praviš, da naj nebi bila srečna če izvem, da sem, ko končam srednjo šolo sprejeta na medicinsko fakulteto takoj zraven očetove službe? Kako si drzneš, sicer pa verjamem, da veš, da ne mislim resno.« vse to je povedala v eni sapi, a se ji slučajno kam mudi?
»wow, to je res nekaj zanimivega, ampak če jaz prav vem tvoj oče živi v Ameriki.« res, prav čudna je. Res misli oditi v Ameriko, se tam naprej šolati mene pa postiti tu?
»ja, prav veš. Očeta nisem videla 3 leta in komaj čakam, da ga bom lahko ponovno cmoknila na lica.« resno, zapušča me. Njuna starša sta še vedno poročena čeprav se vidita nekaj krat na mesec. Zdaj se verjetno sprašujete kako sta onadva lahko tako pogosto skupaj El pa svojega očeta ni videla že 3 leta. Torej, oba delata v istem podjetju in pri isti nalogi, razlika je samo, da je eden v Londonu drugi pa v New Yorku. Torej, vsak sestanek, ki ga imata z neko stranko opravita skupaj na enakem mestu kjerkoli. Včasih se sestanki vlečejo cel dan zato svoj skupni čas potegneta še pozno v noč, saj veste kaj mislim. Torej, če preidemo nazaj na najin pogovor z El, mi je razen te novice povedala še, da se že nekaj časa krega z svojim fantom in sta danes prekinila njuno zvezo ampak vse podrobnosti sem preslišala. Rdeča luč, počeno steklo, kri prometna nesreča, ki sem jo povzročila JAZ. Ampak zakaj, zakaj se mi je moralo to pokazati ravno zdaj? Zakaj?
»Deb, si še tam? Deb, prosim odgovori mi.« naj ji odgovorim ali ne, naj ji priznam, da je sploh nisem poslušala in, da se zdaj jočem? Naj sploh še živim?



»ja tukaj sem še«
»hvala bogu, samo naenkrat sem slišala tišino, potem pa jok. Se res jočeš?« če si slišala jok in si mi to povedala me zdaj to še vprašaš? Si mogoče posodila možgane tvojemu fantu?
»ja, res sem jokala. Ampak zdaj nebom več saj sem jima obljubila, da ne bom. El ti se sploh ne zavedaš kako velika bolečina je to, kako hrepenim po sladkem poljubu mojega očeta in smehu ter dobrem nasvetu moje mame. Ti ves ta zaklad še vedno imaš in prosim ne kliči me več če mi še kdaj misliš predavati o tem kako si srečna in kam boš šla študirat in me tudi nič ne briga kaj je z tvojim fantom!« na hitro sem prekinila in zakopala obraz v blazino ter še bolj močno zajokala. Meni se srce para ona pa mi govori kako je srečna. Vem, kako je to ampak po novem veliko bolje poznam veliko črno luknjo v srcu. Verjamem, da sem jo z mojimi besedami presenetila ampak tako pač je, ko si ves potrt in se hitro lahko razjeziš. Verjetno me nihče ne razume vendar takšno je življenje. Za nekatere lepo in srečno ampak zame grdo in žalostno.
___________________________________________________________________________
Kaj se bo zgodilo v nadaljevanju?
Si bo Debbie opomogla?
18. avgust 2013
u141377
u141377
Nwm, nimam pojma
Ja
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!
18. avgust 2013
Next
18. avgust 2013
Nextt
18. avgust 2013
neeext!(:
18. avgust 2013
neeeeeext
nevem
upam
18. avgust 2013
probala bo nardit samomor, sam ji nebo ratal
Jup
Neeeeeeeeeeeext
18. avgust 2013
u142563
u142563
Neeeext
18. avgust 2013
neeeeeeeeeeeeeeext
18. avgust 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg