Forum
Torej kot vsi veste mamo na forumu že morje fanficov. Samo da bo tale malo bolj poseben. Ne bo namreč posvečen 1D kot večina ampak najbolj awesome seriji na svetu: The Vampire Diaries. Lastim si potek zgodbe in like, ki sem jih sama ustvarila! Vse ostalo pripada L. J. Smith, oziroma pisteljem serije. Upam da boste brali :3

[Pišem tudi FF o 1D in res bi bila vesela, če bi ga prebrali: https://www.igre123.com/forum/tema/th-or-thout-you-(1c-fa-f-c)/60539/]

¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸

{UVOD;}

>>Dnevnik Stefana Salvatoreja<<
Mystic Falls, 3.12.2009
Veš, ko pravijo, da ima vsaka družina skrivnost? Pa naj bo ta čisto navadna, ali pa najbolj umazana, vseeno je skrivnost. Čeprav našo družino zdaj sestavljava le Damon in jaz, to še ne pomeni da ne moreva imeti skrivnosti. Nekdaj sta bili dve. Toda odkar vsaj pol Mystic Fallsa ve, za najino vampirsko lastnost, oziroma ve vsaj za obstoj vampirjev, prva od dveh niti ni več skrivnost. Druga, zdaj edina pa je veliko bolj navadna, kot bi nama utegnili pripisati. Vsi, celo Elena, mislijo, da sva bila od nekdaj le dva. Razvpita brata Salvatore. Da smo po mamini smrti v družini ostali le moški. Ampak to ni res. Ta skrivnost je posebna oseba, ki sva jo z Damonom najbolj ljubila. Tista oseba, za katero bi naredila vse, tista, ki naju je združila v družino, da imava zdaj še vsaj kakšno trohico tiste bratske ljubezni. Tista, ki je prinesla sonce na še tako turoben dan. Najbolj očarljiva oseba, kar sem jih poznal. Najina mlajša sestrica, Selenne Salvatore. Včasih so o njej obstajali zapisi. Bila je označena kot še ena članica naše družine. Vsi so jo poznali in prav vsakemu je prirasla k srcu. Potem pa je prišla Katherine in naju z Damonom popolnoma osvojila. Takrat se nisva več toliko ukvarjala z njo, za kar mi je še danes presneto žal. In s Katherine je prišel njen izprijeni načrt, ki naju je spremenil v vampirja. In nekaj časa je trajalo, da sem se spet spomnil nanjo. Želel sem jo iti obiskat. Ji pokazati, da jo imam kljub vampirski naravi še vedno rad. Ampak ko sem prišel nje ni bilo več. Od meščanov sem izvedel, da je izginila brez sledu. Oče je v žalosti, da jo je izgubil hkrati s sinovoma, ki ju je sicer sovražil, uničil vsak dokument, ki jo je samo omenjal. In tako jo je izbrisal, izbrisal iz zgodovine družine Salvatore. Preden se je zgodila nesreča z njegovo smrtjo, mi je v najinem prepiru vrgel v obraz, da je zanjo tako bolje. Da nihče ne bo vedel, da je obstajala. Da je nihče ne bo povezal z družino omadeževano z vampirji. Skušal sem jo najti, a nisem bil uspešen. Morda je bilo res prav tako. Čeprav je njena izguba vame izžgala globoko rano, upam, da je živela srečno človeško življenje. Da si je našla ljubčega moža in imela kopico veselih otrok. Na druge možnosti sploh nočem pomisliti. Drugega ni bila vredna. Tako pa zdaj živi samo še v najinih srcih. Nikoli je ne bom pozabil. Damon, ki se sklanja nad mano medtem ko to pišem ravno na njen rojstni dan, 3. decembra, nima ničesar za pripomniti. In ko ga gledam kako odhaja, vem da je tudi on ni pozabil in da ga boli ravno tako kot mene, če ne še bolj. In nikoli je ne bova.

~ Stefan

>>Konec Zapisa<<
{YOU MAKE ME WANNA DIE, CHAPTER 1;}
○ Selenne's P.O.V ○

Kalifornija, 2013

"Sel, ne moreš mi storiti tega!" Ignorirala sem obupan glas, ki je prihajal izza mene. Samo z glasnim treskom sem zaprla kovček in se zadovoljno ozrla po napol praznem stanovanju, ki nenadoma ni več izgledalo tako lepo, kot pred nekaj urami. No, pobrala sem vse kar je bilo moje. "Oh, kar glej me Nathan." Moškemu za sabo sem namenila sladek nasmeh in ga pobožala po licu. "Ne veš, kako zelo si mi bil v pomoč." Ignoriram jezo, ki plane iz njegovih oči. Ni mi mar za nek človeški odpadek, ki sem ga lepo izkoristila za svoje načrte. "Mar nisi že sita tega, Sel? Že več kot 100 let ju iščeš in hočeš vedeti za vsak njun korak. Zakaj se malo ne sprostiš? In ostaneš pri moškem, ki te ljubi? Ki ga ljubiš?" Njegove roke se ovijejo okoli mojega pasu in me potegnejo bliže k sebi. Posmehljivo se izgonem še enemu od njegovih slisnastih poljubov. Da bi se zaradi njega odpovedala svojim bratom, na katera pazim že odkar sem pobegnila? Brez katerih si svojega življenja sploh ne predstavljam? Raje se zabodem z lesenim količkom, čeprav to name ne bi preveč učinkovalo. "Ne bom ti lagala Nathan. Ne ljubim te. Si samo nepotreben izmeček ki mi stoji na poti. In nikakor ne bom ostala pri tebi." Narejeno se mu nasmehnem, pograbim še zadnji kovček in se napotim proti vratom. "Ti, pra****! Zaupal sem ti! Vse sem ti dal! Pomagal sem ti! In ti me nameravaš kar tako zavreči?!" Njegovemu izbruhu se odzovem s privzdignjenimi obrvmi. "Oh ja, točno tako." Naveličano rečem, primem njegovo glavo in mu zlomim vrat. Njegovo truplo pade po tleh kot slamnata lutka. Mislila sem, da mi tega ne bo treba narediti, a vseeno sem imela dovolj njegovega piskanja. Zadovoljno vzdihnem in zapustim stanovanje. Pred stavbo sedem v svojega Porscheja, si nadanem sončna očala in se z nasmehom odpeljem. Kalifornijsko sonce počasi tone za obzorje. Če bo šlo vse po načrtu bom v Mystic Fallsu že pojutrišnjem. Ne morem verjeti da se po približno 170 letih vračam v svoj rojstni kraj. Kraj iz katerega sem pobegnila že tako dolgo nazaj in pustila vse za sabo. Spomnim se kako lepo smo se imeli. Jaz, Damon in Stefan. Koliko iger smo se skupaj igrali in koliko fantom sta zagrozila, ko so se me drznili pogledati. Bila sem njun svet in ljubila sem ju bolj kot kaj drugega. Vse bi dala zanju. Potem pa je prišla Katherine. Ta zlobna psica. Najprej sem jo občudovala in se nisem čudila temu, da sta se fanta kar naprej vrtela okoli nje. Bila je moja najboljša prijateljica in zaupala sem ji stvari, ki jih nisem nikomur. Razen ene. Že od nekdaj sem vedela, da nisem popolnoma navaden človek. Čudne stvari so se dogajale okoli mene. Ko sem se razjezila, je nenadoma začel okoli pihati močan veter. Ko sem bila srečna, je sonce sijalo še bolj. Čutila sem se nekako povezano z neko nenavadno silo in vedela sem, da ne more iti za naključja. Samo nisem vedela ali naj temu pravim dar li prekletstvo. Kako naj moč uporabljam. No, vesela sem da sem se izgonila izpovedovanju Katherine, saj sem kmalu ugotovila, da njena ljubezen ni pristna. Skušala sem razložiti bratoma in preprečiti katastrofo, a takrat me že dolgo nista več jemala resno. In nato je šlo vse samo še navzdol. V mestu se je razplamtel obseden lov na vampirje in tako sta izginila tudi Damon in Stefan. Oče mi je sicer rekel, da sta bila ubita zaradi vampirja, a mu nisem nasedla. Umrla sta, ko sta skušala pomagati Katherine. Vse sem videla. Tudi to, kako sta bila ubita izpod roke lastnega očeta. In takrat sem spredvidela, da za nobeno nadnaravno bitje ni varno. Oče ni delal izjem. Pa tudi nad Mystic Falls se je nenadoma zgrnil nek temen oblak negativne energije. Pobegnila sem. Nisem vedela kam grem, niti kako bom preživela. Samo hotela sem stran. Potem pa sem spoznala njega. Svojo prvo in edino ljubezen. Kola Mikaelsona. On je bil tisti, ki sem ga resnično ljubila. Ki ni bil le ena izmed mnogih igrač. Ob katerem sem čutila nekaj, česar nisem še nikoli. Bil je tisti, ki je iz mene naredil svojevrstnega hibrida. Mešanca med čarovnico in vampirjem. Edino svoje vrste. Imuno na vse vampirske šibkosti, razen na sporiš. Z vsemi močmi. Rekel mi je, da bova večno živela skupaj. Dokler ni nekdo izvedel za najino pravo naravo in zažgal hiše, v kateri sem živela skupaj z njim. Tačas sem bila v hiši sama. Sicer mi ni bilo nič hudega in brez težav sem se rešila. A on tega ni vedel. Nikoli mu nisem povedala, za svojo hibridsko lastnost. Poskušala sem ga najti. A je izginil. Nikjer ga ni bilo. To je bil moj čas, brez čustev. Mnogo ljudi je bilo brutalno umorjenih izpod moje roke. Nazaj sem jih bila sposobna vključiti šele v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Skoraj 100 let sem živela brez čustev. Od takrat naprej sem se odločila, da bom poiskala in pazila na svoja brata. Bilo je neznansko olajšanje, vedeti da sta živa. Čeprav vsak na svojem koncu. Zdaj pa se bomo končno ponovno srečali. Na tako ironičnem kraju. V Mystic Fallsu. V mestu, kjer se je vse začelo. Nad zemljo je počasi legel mrak in cesta je bežala mimo mene. Še malo, pa bo družina spet cela.





-Selene-
¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸¸
Next?
20. avgust 2013
Neext:-)
20. avgust 2013
u153052
u153052
next
17. maj 2014
skoda, da ni nadaljevanja, saj je dobra zgodbica
21. januar 2016
neexxt!!
19. marec 2016
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg