Forum
u28905
u28905
»baraba, debil, prasec!« sem se drla skozi solze... še pred dvema urama sem ga imela najraje na svetu zdaj pa ga sovražim kot nikogar drugega! »zakaj si mi to naredil? Zakaj?!« sem zavpila ter vrgla najino sliko v steno, da sta se steklo ter okrvir razbila. Sliko sem prijela v roke ter jo raztrgala na milijone koščkov. Najbrž že veste o čem govorim kajne? Če pa komu ni čisto jasno, vam lahko vse razložim. Ime mi je Viktorija (za prijatlelje Viki), in sem stara 15 let. Imam fanta (oz.sem ga imela), ki velja za najlepšega fanta na naši šoli. Ime mu je Nejc in je leto starejši od mene. Osnovna šola in gimnazija sta združeni, zato se lahko vidiva vsak dan... imam najboljše prijatleje na svetu, najboljša prijatleljica pa je Ula. Vse punce na šoli so mi zavidale Nejca, vendar se nisem preveč ozirala nanje... kakorkoli, danes sem po pouku čakala nejca, saj bi se morala dobiti pri vodnjaku. Ko sem ga poklicala je imel nedosegljivo številko... torej sem odkorakala v park. Nikogar drugega ni bilo zato sem imela čas za razmišljanje... nato pa sem zaslišala smeh, ki je prihajal iza grmovja... bala sem se iti pogledati kdo je za grmovjem, saj sem smeh skoraj prepoznala. Počasi sem vstala ter potiho odšla do grmovja. Morala sem si pokriti usta, da nisem zakričala ko sem zagledala nejca ter Ulo v objemu, ko sta se strastno poljubljala. Nejc je dvignil glavo ter me zagledal. Nisem čakala, začela sem teči iz parka in slišala njuno vpitje »viktorija počakaj! Viki. Ni tako kot izgleda!« sta vpila. »sovražim vaju! Nikoli več vaju nočem videti!« sem še zavpila, ter stekla domov...
21. november 2010
u28905
u28905
next??
21. november 2010
u28905
u28905
21. november 2010
u18082
u18082
NExtt..!!!!!
I
21. november 2010
u28905
u28905
No, zdaj sem doma in razmišljam kako naprej... Nejca ljubim bolj kot vse na svetu, in z Ulo sva najboljši prijateljici že od vrtca. Kako sta mi lahko to naredila? Mobitel mi je zazvonil, bil je Nejc. Naj se oglasim ali ne? Sprejela sem klic in poslušala »Viki, si ti? Lej oprosti, sploh ni bilo tako kot je izgledalo. Še zmeraj ljubim samo tebe miška moja.« je rekel s sladkim glasom, ki se mi je v trenutku zagnusiv. Razmišljala sem kaj naj rečem? Na koncu sem se odločila »samo nekaj ti imam za povedati: 1. ne kliči me Viki, saj me tako kličejo samo prijatelji, 2. sploh me ne kliči več in 3. povej svoji dragi Uli da sta oba navadna prasca in da vaju sovražim. Aja pa še nekaj, med nama je konec!« sem se zadrla v telefon ter prekinila. Ko sem zaslišala tisto nadležno piskanje...pip, pip, pip, so me oblile solze. Čeprav nisem hotela sem ga imela rada. Preveč rada. Ampak nekaj mi je bilo jasno kot beli dan. Uli in nejcu sem se morala maščevati. Prizadela sta me in zdaj bom jaz prizadela njiju, nevem še kako, ampak nekaj si bom izmislila...
21. november 2010
u32226
u32226
nexttt, ta zgodba je podobna moji
21. november 2010
neext.
21. november 2010
u18082
u18082
NUJNO next.!!!!!!
21. november 2010
u28905
u28905
Naslednji šolski dan je bil polom... zanalašč sem se oblekla čisto v črno in se odpravila v šolo. Takoj pred šolo me je ustavila Ula »Viki, oprosti, nisem hotela. Res nisem hotela!« je hitela razlagati. Pogledala sem jo naravnost v oči, ampak nisem zagledala ničesar dobrega več. Vso najino prijateljstvo se je zrušilo in se spremenilo v prah, ki ga lahko posesaš s sesalcem. Ulo sem odrinila stran ter odšla v šolo. Takoj sem lahko zagledala Nejca s svojo druščino. Delala sem se kot da ga ne vidim. Na žalost me je on videl in kmalu sem lahko zaslišala njegove mehke korake, ki so stopali za mano. Ko sva bila oddaljena od vseh ostalih se mi je približal. »samo pusti me na miru!« sem mu jezno rekla. seveda me ni poslušal. Prijel me je za roko ter me potisnil ob steno »opravičil sem se ti že, Viktorija,« moje ime se je slišalo tako neumno dolgo. Odmaknila sem pogled. S prsti me je potegnil za brado ter me prisilil da sem ga pogledala v oči »ne delaj se kot da ti ni mar. Ne delaj se, da me ne maraš več.« je rekel z jeznim glasom ter se približal mojemu obrazu. Bila sva le nekaj centimetrov narazen. Lahko sem čutila njegovo vročo sapo, ki mi je božala obraz... po celem telesu sem začutila mravljince. Nisem se mu morala upreti. Poljubil me je, tako nežno, kot je znal le on... ampak potem sem v glavi zagledala njega in Ulo, v parku... odrinila sem ga stran »da se me nikoli več ne dotakneš! Ti je jasno?! Nikoli več!« sem zavpila, ter tekla stran od njega...
26. november 2010
NEXT.^_^
26. november 2010
next
26. november 2010
u28905
u28905
Tekel je za mano... »pusti me na miru... prosim!« sem zavpila skozi solze. »zakaj to hočeš? Veš da me še zmeraj ljubiš.« je vztrajal za mano. Spet se me je dotaknil z roko. Začela sem ga brcati in tepsti... čisto se mi je zmešalo. »sovražim te, bedak, svinja!« sem vpila... prijel me je za roke ter me močno objel. »ljubim te.« je šepetal ter me božal. Počasi sem se začela umirjati. Nisem imela moči izogniti se mu. Ljubila sem ga, ampak hkrati sem ga tudi sovražila... »mi lahko oprostiš?« me je tiho vprašal. Ostala sem pri miru... nisem mu hotela odgovoriti. Moje srce je govorilo »DA« moji možgani pa »NE«. Tokrat nisem poslušala nikogar. Počasi sem nejca odrinila stran, se obrnila na petah ter odšla v žensko stranišče... ko sem se pogledala v ogledalo, sem zagledala razmazana ličila in grozno frizuro. Iz torbe sem potegnila umetno kri, ki sem jo vedno nosila s sabo za nujen primer. Načrtovala sem nekakšno špricanje, ki hkrati ne bo špricanje... Čez roko sem si razmazala kri, ter naredila nekaj meglenih črnih črt z barvico, da so moje roke izgledale ranjene... nisem vedela če mi bo uspelo kar sem nameravla, ampak vredno je bilo poskusiti... odšla sem do ravnateljice ter se delala da jokam. Hvalabobu so mi še vedno tekle solze, od prešnjega srečanja z nejcom. »oh, Viktorija kaj pa je s tabo?« je vprašala učiteljica. Pokazala sem ji roko. Ravnateljica se je zgrozila ter začela letati okoli. »kri!« je zavpila, ter se zgrudila po tleh. »sranje!« sem zavzihnila, ter pogledala če je ravnateljica še živa. »samo v nezavest je padla...« sem si oddahnila. Hotela sem se že izmuzniti, ko pa sem na njeni mizi zagledala ključe od tajništva. Dobila sem krasno zamisel! V tajništvu hranijo vse redovalnice, zapiske ocen itd... če udrem v tajništvo in Uli ter nejcu, malo spremenim oceno, ne bo nič narobe...
26. november 2010
u28905
u28905
next?
26. november 2010
jaa. Next. ;*
26. november 2010
u28905
u28905
Okej, zvonilo je že, zato praktično nisem imela česa izgubiti. Tekla sem skozi hodnih do tajništva. Počasi sem odklenila vrata ter vstopila. Nikogar ni bilo, saj je bila tajnica na zimskih počitnicah. Odprla sem predal za deveti razred ter brskala »ta ni, ta ni, ah hončno!« sem vzkliknila ter iz predala potegnila Ulino redovalnico. Pojma nisem imela kaj delam. Kaj če me izključijo iz šole? Ah pa kaj! Vzela sem rdeč kuli ter začela. En cvek pri matematiki, pa pri slovenščini, dva pri kemiji itd... »uf, Ula imaš pa slabe ocene.« sem se zasmejala, ter zaprla redovalnico. Poiskala sem še Nejčevo redovalnico, v kateri sem zapisala še malo več slabih ocen. Ko sem končala, sem vse pospravila ter se odpravila ven in k ravnateljici, ki je bila še kar na tleh... ključe sem postavila nazaj na mizo, ter si roko umila v umivalniku, ki ga je ravnateljica imela v pisarni... v kozarec sem zlila vodo ter ravnateljico polila z njo. »kaj je to?« se je počasi zavedala ravnateljica. »omedleli ste...« sem ji rekla tiho ter jo posedla na stol. »zakaj? Ne spomnim se...« je bila zmedena. »pššššt. Umirite se. Poklicala bom v šolsko ambulanto.« sem jo pomirila ter se oddahnila... stekla sem ven do ambulante in sestro napotila k ravnateljici... nato sem vzela torbo ter zapustila šolo. Takoj sem na obrazu občutila prve letošnje snežinke. Spomnila sem se lanskega leta, ko sva se z nejcem sprehajla po parku in je po nama padal sneg. Smejala sva se drug drugemu... ampak zdaj sem ostala sama...
26. november 2010
next
26. november 2010
u18082
u18082
NEXT
27. november 2010
u28905
u28905
slikce:




Ula
27. november 2010
u28905
u28905



Jst (Viktorija)
27. november 2010
u28905
u28905



Nejc
27. november 2010
u28905
u28905
https://www.ebr.lib.la.us/teens/images/teacher%20-%20use%20this%20one.jpg
Ravnateljica
27. november 2010
u28905
u28905
Ahh, ja... sneg je padal tako močno, da je po tleh kmalu postalo vse belo... preden sem prišla do parka, sem bila že precej mokra. POFF! Nekaj me je zadelo v hrbet. Obrnila sem se ter v obraz dobila še eno porcijo ledena snega. Jezno sem se stresla »kdo je to?!« sem zavpila ter si za vsak slučaj zakrila obraz. Videla sem le še majhno punčko, ki je skočila iza grmovja, mi pokazala jezik, ter smeje odšla. »smrklja!« sem zavpila za njo, ter se vsedla na bližnjo klop. Na oglasni deski, ki je bila že skoraj čisto bela, sem zagledala belo-moder papir. Skočila sem na noge, ter stekla tja. Na papirju je bilo napisano: v ponedeljek se bosta v nogometu pomerili osnovna in srednja šola Longlake (doma) in srednja in osnovna šola Rivercity (gostje). Lahko si boste ogledali dve napeti tekmi, ter dvoboj osnovno šolskih navijačic. Vljudno vabljeni...itd... odšla sem nazaj na klopco ter stegnila noge. Najbrž bi za to izvedela danes v šoli... sem pomislila. Šoli Longlake ter Rivercity, sta večnji sovražnici... spomnila sem se, da na listu piše tudi o dvoboju navijaških skupin. Torej bom tekmovala tudi sama. Namrdnila sem se ter zlezla skupaj. »sovražim navijaštvo...« sem zašepetala. Nositi moraš tiste pocukrane uniforme ter cofke...fuuuj! počasi sem vstala ter se odpravila domov...
27. november 2010
u28905
u28905
next??
27. november 2010
next
27. november 2010
u18082
u18082
NEXT.!
rootim te na koleniih.! *.*
27. november 2010
u28905
u28905
Vrgla sem se na posteljo ter v roke vzela mobitel... imela sem več kot 10 sporočil. Nekaj od nejca ter nekaj od Ule... »oprosti srček!« »ljubim te. Vedno« »moja si!« itd... je nakladal Nejc... »zatakni si vse nekam!« sem mu odpisala. »oprosti. Še bff?« »res mi je žal. Odgovori!!!« in še 100 enakih Ulinih sporočil »Nič več bff. Hate u!« sem ji odpisala ter se smejala sama sebi. Zdaj imata eden drugega, koga briga zanju -.-
Odšla sem na računalnik, ter se vpisala na fb. Imela sem 2 prošnji. Prva je bila od neke šolske luzarke, ki se že dve leti trudi biti moja prijateljica. »okej no:« sem zasopihala ter jo potrdila. Druga prošnja je bila veliko bolj zanimiva. Bila je od nekega Mihe... potrdila sem ga ter si ogledala njegove slike. Marička, bil je prav božanski. Opazila sem da je prijavljen, zato sem ga kliknila za pogovor: J-jaz, M-miha
J- hej 
M- hej.
J-špricaš?
M- mhm, enako?
J- jp. Iz kje si?
M- sosednjega mesta...
J- kako veš da je sosednje mesto?
M- najbrž vem več kot si misliš.
J-???
M- opazujem te. Že dolgooo.
Potem se je izpisal. Buljila sem v ekran računalnika. Opazuje me??
28. november 2010
next ((:
28. november 2010
u23965
u23965
omg ;o
neeeeext < 3
28. november 2010
u28905
u28905
Okej no... saj je res lep in vse, ampak, kaj če je kak pedofil, ki se izdaja zanj? Postalo me je strah, zato sem odšla v pritličje ter si napravila malico... telefon v roki mi je začel zvoniti- bila je mami pogovor: m-mami, j-jaz
m- hej pikica
j- hej
m- nekaj pomembnega ti moram povedati, in to zelo na hitro...
j- ja?
m- službeno potovanje imam, odpotujem v Turčijo za en mesec
j- kam?' mami???
m- nič mami... glej da boš pridna in da boš ubogala atija, okej?
j- ampak...
m- pššššt! Lepo se imej, se vidiva, bajbaj
j- mami???
Piiip piiiip piiip.....
Tekefon mi je zdrsnil iz rok, naravnost v sok. »naj gre vse v.....!« sem zavpila ter vzela telefon iz soka... seveda telefon ni delal. Mami bo znorela ko me bo hotela poklicati... prazaprav bom imela hišo bolj ko ne zase. Oče dela cel dan, pride šele ob 10 zvečer. No tudi to ne more biti tako slabo...
03. december 2010
u27664
u27664
Nextii*
FuuuLL fajna zgobaa < 3
03. december 2010
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg