Forum
u111191
u111191
Hej! Jaz sem se odločila, da bom napisala fanfiction, ki bo drugačen od ostalih. V njem bo sao Zayn Malik in ubistvu ne bo imelo veze z bendom. Upam, da vas to ne bo odvrnilo od branja
Upam da vam bo ušeč in, da boste brale ;*

Sophia
»Ime prosim.« me je prosila šolska tajnica. »Sophia Madison Noah.« sem odgovorila. »Tako, urejeno.« je rekla z nasmeškom na obrazu. »Torej Sophia, zadnji letnik na novi šoli. Vem, da ti ne bo lahko ampak poskrbeli bomo da ti bo kot doma.« je rekla. Hvaležno sem se ji nasmehnila. »Dali smo te v 4.b razred. Matična učilnica je na tretjem stopnišču, sedma vrata levo.« je rekla. Pokimala sem, preprosto nisem mogla govoriti. »Izvoli unik, na njem so napisani učitelji in imena učilnic.« mi je rekla. »Hvala.« sem se zahvalila. »Uživajte na naši gimnaziji, prepričana sem, da se boš hitro vklopila.« mi je rekla. Nasmehnila sem se in izstopila iz pisarne v nabito poln hodnik. To pa je šola. Vanjo bi lahko spravila tri moje stare. Gledala sem v načrt šole, ki je bil na zadnji strani urnika in poskušala priti do učilnice fizike. Ja, moja razredničarka je učiteljica fizike. Tako vneto sem gledala v ta načrt, da sem se po nesreči zaletela v nekoga in zvazke spustila po tleh. Zaslišala sem smeh in vzklike kot so »Zguba!« »Neroda!« »Američani pač.« in podobne. »Odličen prvi vtis Soph.« se si zamrmrala. »Oprosti.« sem zamrmrla aosebi, ki sem jo zbila in se sklonila, da bi pobrala zvezke. »Je že vredu.« mi je odgovoril globok moški glas. Pogledala sem gor in zagledala fanta.. Moškega, ki je bi starejši ampak ne dosti. »Ti pomagam?« me je vprašal in se počepnil h meni. »Hvala.« sem rekla in vzela knjige iz njegovih rok. »Si nova?« me je vprašal poznavalsko. »Ja, danes prvič.« sem rekla in pogledala v njegove rjave oči. »Izvoli, lep dan.« je rekel in mi predal knjige. »Čakaj, mi lahko samo poveš kje je učilnica fizike?« sem ga ustavila preden je odhite naprej. »Pred tabo.« se je nasmehnil in odšel. Pogledala sem pred se in zagledala vrata, na katerih je pisalo 'FIZ, Lanna Marie Brown'. To bo to. Vstopila sem. »Dober dan.« sem rekla. »Pozdravljena. Gospodična Noah kajne?« me je takoj pozdravila profesorica. »Lahko sedež. Ravno smo začeli s poukom.« je rekla. Pokimala sem in se vsedla na prosto mesto, nekje na sredini učilnice. »Torej začnimo! Navpični padec pri fiziki pomeni..« je začela razlagati snov. Vzela sem ven zvezke in začela poslušati a kaj, ko so me misli odpeljale. Očitno se ne bom hitro vklopila v družbo. Sem pomislila, ko sem si ogledala osebe v razredu. Vse je bilo drugače kot v Ameriki v Tenneesssiju. Že samo po naglasu sem bila drugačna, čudaška. Da sploh ne omenim, kako so moji škornji izstopali. Samo, ko se ozrem po razredu mi je jasno, da ne spadam sem in nikoli ne bom. Iz razmišljanja me je prebudil glasen zvonec. Pogledala sem dol na urnik. Matematika. Vedno mi je delala preglavice in verjetno bo tukaj še huje. In če bo profesor zagamani bom zbežala. Iskala sem učilnico matematike, ko sem zaslišala zvonec, ki je naznanjal začetek ure. »Sranje, zamudila bom.« sem zaklela in začela teči. 'MAT, Zayn Jawaad Malik' »To bo to.« vstopila sem. »Oprostite ke zamujam, nisem našla učilnice.« sem se takoj, ko sem vstopila opravičila, brez, da bi sploh pogledala komu se opravičujem. Pogledala sem in spet zagledala rjave oči, postavnega mladeniča, ki sem ga pred fiziko zbila. »V redu je dekle. Vsedi se tam zadaj kjer je prosto in se vključi v uro.« mi je pokimal in se nasmehnil. ON. JE. PROFESOR. Vsedla sem se zadaj pri oknu in odpla zvezke za matematiko. Kako je možno, da je tako mlad in je učitelj? Mislim.. Ima največ 25 let. Še to ne. In kako je postaven! Moje modre oči so kar naprej opazovale bicepse in tricepse na njegovih rokah, ko je začel pisati na tablo. »Torej, razred, jutri začenjam s sparševanjem – razen tebe nova gospodična – zato se pripravite. Ne sprejemam izgovorov!« je naznanil. Nato je spet zazvonil zvonec. »Gospodična nova, lahko prideš malo sem?« me je povabil. Pokimala sem. »Noah, Sophie Madison Noah sem.« sem mu rekla in se nasmehnila. Pokimal je. »Kako ti je šla matematika v prejšni šoli?« me je vprašal. Odlično, sedaj se lahko osramotim. »Ne preveč dobro?« sem rekla, in stavek je bil podoben vprašanju. Zahahljal se je. »No, če potrebuješ pomoč pri učenju ti lahko pomagam, ker vem, da ste se tam učili drugo snov. In po tvojih očeh v med uro mi je bilo takoj jasno,da si čisto zmedena.« je rekel in se nasmehnil. Pokimala sem. »Mislite kot inštrukcije?..« sem vprašala. »Tako bo najbolje.« se je nasmehnil. »Hvala.« sem rekla. »Poglej, jutri ti bom povedal natančno kdaj, prav?« »Odlično, nasvidenje.« sem se poslovila. »Adijo, gospodična Noah.« se je poslovil in mi pomahal. In moram priznati, da je bil Zayn rees postaven. Čez belo oprijeto majico so se izrazito videle njegove izklesane mišice. Ko je dvignil roke njegovi bicepsi. In ko se je nasmehnil, je pokazal svoje bleščeče bele zobe. Ta moški je privlačen, zelo privlačen.
16. april 2013
nextt
16. april 2013
u124282
u124282
next
16. april 2013
next
16. april 2013
omg že vidim, da bo to eden izmed najboljših ff-jev na igrah
neext! <3
16. april 2013
u126942
u126942
next
16. april 2013
u125481
u125481
neeeeeeeeeeexxxxxxxxxxttt
16. april 2013
ja če bi biu on nš učitl za matematiko bi bla mata 10000x bolj zanimiva+da bi mela pr njemu js same petke! al pa ne,k bi skos gledala u njega pa se ne bi mogla zbrt.. .
uglavnm.. Neeeeeeeextt
16. april 2013
u126497
u126497
neeeeeeeeeeext <3
kulj začetek haha profesor?? mate jz bi mela pol matko skos šut kr bi ga sam gledala in ne poslušala hahaha
16. april 2013
u120491
u120491
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
16. april 2013
u128524
u128524
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!!!!!!!!

ja, sam to bi blo res fajn.. pol bi mela same cveke pr matematiki, čeprov dvomim, da bi bil kdorkoli (razen fantov) kaj boljši
16. april 2013
neeeeext
16. april 2013
u122996
u122996
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
16. april 2013
Neext
16. april 2013
neeeeeeeeeeeext !!!
16. april 2013
u80842
u80842
omg jesss bravo zdej pa nexti hmal
Neeeeeeeeeeeeeext!!!
16. april 2013
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext.!!
ooo faaak. and shit.!! svetouna zgooooodbaa.!! resnooo.! prou tresla sm see.!!
16. april 2013
u103092
u103092
OMG.
Maš number 1 brauko.
In nenadoma mam rajši mato kokr kadarkoli. Aplauz zate, da ti je uspelo
Neeeeext! *_*
16. april 2013
u70812
u70812
Neeeeeeeeeeext
16. april 2013
Omg *___* love it
Vidim en popoln ff.
neeext
16. april 2013
u110366
u110366
Neeeeeeeeeeexxxxxtttttttt
16. april 2013
u85130
u85130
U.A.U. (popoln začetek)
KOK TI DOBRO PIŠEŠ!!!
NEXT!!! čim prej
17. april 2013
NEXXTTT
17. april 2013
next
17. april 2013
u87504
u87504
next
17. april 2013
u72157
u72157
OMFG!!!!! kok prfektn next.....jest umiram......
ma kaj.... naš učitelj fizike ma tudi 25 let (prbližno) in mene še matematiko uči
next
17. april 2013
u68138
u68138
awwwwwwwwwi najbolši začetek
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext <33
17. april 2013
u128648
u128648
Neeeeeeeeeext Popoln začetek
18. april 2013
u111191
u111191
Najprej bi se rada zahvalila za vse nexte, res ogromno mi pomeni

Bil je čas kosila in odpravljala sem se v jedilnico. V glavi mi je ves čas nagajal moj profesor matematike, kar je bilo narobe, ni bilo prav. Ampak nič zato. Odšla sem do pladnjev in si vzela solato. Od kar smo se preselili nimam teka. Preprosto pogrešam svoj dom. Svoje trapaste prijatelje. Naš ranč in konje. Ne maram mesta. Vse je tako... Napeto. Ljudje niso sproščeni in ne komunicirajo odkrito. Bila sem zamišljena v svoje misli in nisem gledala kam stopam. Začutila sem nogo pod svojimi, nekdo me je spotaknil in svoj pladen sem prevrnila po tleh.. Ne po tleh. Po nekem dekletu. »Pazi ščurek nemarni!« se je zadrla name. Sama sem ležala na tleh ker sem padla, ona pa je imela solatno omako razlito po moderni majici s potiskom. »O-Oprosti.« sem se opravičila. »Ostani tam kjer si ti golazen grda. Na tleh!« se je zadrla in odšla naprej. Mimogrede, dekle je moja sošolka. Po jedilnici se je razlegel smeh in vsi so vriskali in se norčevali iz mene. V oči so mi stopile solze. 'Ne tukaj, ne pred njimi.' Sem si govorila v mislih. Ni mi uspelo. Bruhnila sem v jok. Hitro sem vstaa in stekla iz jedilnice. »Ostani na tleh! Golazen! Ščurek!« mi je odmevalo po glavi. Tekla sem hitro kot sem lahko. Prispela sem do neke točke, ko nisem zmogla več. Vstavila sem se in se sesedla na tla. Jokala sem v svoje dani in hlipala. 'Megan!' sem se spomnila. Moja najboljša prijateljica. Iz torbe sem potegnila telefon in vtipkala njeno številko. Zvonilo je in zvonilo pa se ni oglasila. Zajokala sem in spustia telefon iz ok, da je padel na tla. »Kaj počneš tu, ko pa.. Sophie?« sem zaslišala znani glas. Zayn. Pogledala sem gor in si z rokavom obrisala solze. »Nič, ravno odhajam.« sem rekla in vstala. »Sophie Madison Noah takoj se vstavi.« mi je rekel, ko sem začela hoditi proti izhodu. Obrnila sem se. »Prosim?« sem vprašala. Stopil je do mene. »Sophie, kaj je narobe?« me je vprašal. »Nič.« sem rekla. »Nasvidenje profesor.« sem rekla in odkorakala stran. V trenutku, ko sem se obrnila so po mojih licih začeli tečti slapovi solz.
»Hej.« sem pozdravila, ko sem prišla domov. »Kako je bilo v šoli?« me je vprašala mama. Ignorirala sem jo in se mimo njen napotila v mojo sobo. Iz torbe sem vse zvezke dala na mizo in izbrala tise pri katerih imam domačo nalogo. »Madison, kaj je narobe?« se zaslišala čez vrata mamo. »Nič.« sem rekla in odšla zakelnit vrata. Samo še njena pridiga mi je manjkala. »Madison odpri vrata.« mi je rekla. »Mami, 18 let živiš z mano in si ne zapomniš, da žeilm, da me kličeš Sophia ti ne bom odprla vrata.« sem rekla jezno in brcnila v steno. »Sophi odpri.« mi je rekla nežno. Preprosto ne bo odnehala, dokler ji ne odprem klinčeva vrata. Odstopicljala sem do vrat in jih odprla. »Srček kaj je?« me je vprašal in me objela. Nisem zmogla držati solz. »Mami hočem nazaj.« sem ji zahlipala v ramo. »Veš, da ne moremo Sophia. Oče je dobil novo službo tukaj. In tukaj imaš omogočeno boljše šolanje.« mi je rekla in me pogledala. Zavzdihnila sem in se vsedla na pojsteljo. »Seveda mami, vem. Bla bla bla. Tukaj je vse boljše kot v Tenesseeju kajne?« sem rekla sarkastično. Pokimala je. »Mami kaj pa naš ranč? Vem, da smo ga prodali ampak vseeno. Pegaz je bil moj konj! In sta ga vseeno prodala! In moje socilano življenje? Izgubila sem vse prijatelje!« sem ji rekla. »Sophia ni vse tako slabo! Hočeš biti doktorica veterinarske medicine? Vpisali smo te na biotehniško gimnazijo! Študirala boš tukaj na boljši šoli! Dobila boš nove prijatelje in novega konja! Sedaj pa nehaj in se spravi v red! Namesto, da se smiliš sama sebi se potrudi.« mi je rekla. »Izgini iz moje sobe.« sem ji rekla in s prstom pokazala proti izhodu. Zmajala je z glavo in odšla. Odlično, tudi moja mama me ne mara.
Ta dan sem prejokala. Tako kot sem prejokala vsak večer, dokler nisem začela živeti za njega. Mojega učitelja matematike.

Aja, bi vam blo ušeč, če bi bisala tut v Zaynovem imenu? Men je res vseeno in zato sprašujem vas *
18. april 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg