Forum
u113220
u113220
Emma Sommers.





To sem jaz. Nasmejana. To je bilo, ko sem bila navajena se smejati. Nič več. Zdaj so se stvari spremenile. Popularnost je vse spremenila. Ustrahujejo me, da bi bili kul.

Stara sem 16 let in živim s svojim očetom. Moja mama je umrla v prometni nesreči, ko sem bila mlajša. Želim si, da bi se jo lahko spomnila. Želim si, da bi bila še živa. Pomagala bi mi iti skozi to svinjarijo v kateri sem.

Nikoli nisem bila zaljubljena. Nikoli nisem nobenega poljubila. Nikoli nisem imela fanta. Nikoli nisem nič naredila z nobenim fantom. Moje celo življenje je bolečina.

Na ta nesramen svet sem se rodila 26. januarja 1996.
Moja najljubša barva je vijolična.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Demi je mora inspiracija.
One Direction je skupina, ki me vedno lahko nasmeji.
Ljubim glasbo. Ampak samo takrat, ko mi pomaga pri tem kako se počutim.
Taylor Swift je moj bog.
In Miley Cyrus je punca, ki si želim biti.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Zadosti o moji obsedenosti s slavnimi. Čas je za zgodbo. Moje trpljenje. Ste pripravljeni?
22. november 2012
u97917
u97917
ja itak
22. november 2012
u113413
u113413
neext :''3
A bo kj z 1D.?;**
22. november 2012
u108218
u108218
neext
22. november 2012
u108261
u108261
neeeeext
22. november 2012
NEEEEEEEEEEEEEEXT. ne mislm, d n bo neč z 1D, kr je pisateljica beliberka (;
22. november 2012
u113220
u113220
Chapter 1.

Pobrala sem rezilo in ga povezala s kožo. Počasi sem ga premikala. Kri je kapljala na mrzle ploščice v kopalnici. Lahko sem čutila, kako so bolečine v obliki krvi kapljale na tla. Tako dober je bil občutek.

Slišala sem, kako nekdo trka na vrata.
''Emma, kako dolgo boš še notri? Kmalu se bo začel pouk. Nočem, da si pozna.'' Zgrabila me je panika. Sranjee! Zgrabila sem brisačo in pobrisala tla.
''Počakaj očka. Še malo pa se bom do konca naličila,'' sem rekla v paničnem tonu.
''V redu ljubica.''
Zapestje sem si umila in si ga posušila. Po urezninah sem si dala zapestnice. Pogledala sem svoja oblačila. Dobro nobene sledi krvi. Vstala sem in odšla iz kopalnice. Oblečena sem že, naličena tudi, lasje so urejeni. Vzela sem svojo torbo in v žep potisnila telefon.
''Adijo očka.'' Poljubila sem ga na lice in odšla skozi vrata. Čas za še en dan trpljenja. Vstopila sem v šolo. Vedno vem, kaj se bo zgodilo. Vedno, ko vstopim v šolo slišim ljudi govoriti tiste nesramne reči. Igram kot, da ne boli, ampak boli. Odprla sem šolska vrata, slišala sem besede. Svojo glavo sem obdržala ''Prostitutka.''
''Vlačuga.''
''Grda prasica.''
''Depresivna budala.''
''Resno, nobeden te noče tukaj. Zakaj se sploh obremenjuješ, da hodiš sem? Zakaj si sploh delaš ta napor? Samo zgini in umri!'' Pogledala sem gor. Bila je Liz in njene 3 prijateljice in njen fant Justin. Moje oči so se orosile. Sranje. Solze so se nabirale. Hitro sem odkorakala, da me ne bi videli in se norčevali iz mene še bolj.
Vedno govorijo take reči o meni. Ampak ta po resnici je najhujša. ''Nobeden te noče tukaj.'' To se je samo ponavljalo v moji glavi. Odprla sem omarico in pustila torbo tam notri. Vzela sem učbenike in zvezke in odšla v učilnico. Ko sem hodila, so še vedni šepetali ogabne stvari o meni. Kako naj bom prostitutka, če se me niti eden ni še dotaknil? Samo enkrat, ko me je fant vrgel na tla, pokazal name in se smejal.
Odkorakala sem v učilnico s knjigami v roki pri moji bradi. Hitro sem hodila, saj nisem želela, da bi me kdo vlačil za lase ali vrgel kaj vame. Želela sem priti v zadnjo vrsto. Sranje, zadnja vrsta je zasedena. Usedla sem se na prvi stol, ki sem ga videla. Enega na sredini učilnice. Super. Naj se metanje začne. Sedla sem na stol in položila knjige na mizo. Odprla sem zadnjo stran zvezka, da bi končala svojo risbo.





Vem, da 'Be happy' je samo šala. Čutila sem kako so mi metali papirčke. Lahko se slišala, kako so se smejali. Slišala sem smeh, ki me je spravil v jok.
''Be Happy. To nisi ti. Lahko bi ga spremenila v um....GRDA. Mislim, saj veš zakaj. Ker to si ti.'' Je rekel Justin z Liz ob njegovi strani. Strgal je stran iz zvezka in jo strgal na tisoče manjših papirčkov.

Ouch.

Nič nisem rekla. Saj ni nič za reči. Sem Grda. Odšla sta proti svojim stolom. Še vedno sta se smejala. Vsi so se. Solze so napolnila moje oči. Odkar je Justin postal tako popularen se je vse spremenilo in tista njegova neumna punca.
Zakaj jaz? Zakaj sem jaz tista, ki se vsi tako obnašajo do nje? Kaj sem naredila tem ljudem? Vedno sem bila prijazna do njih dokler nekega dne, ko se je vse spremenilo!

''Dobro učenci. Danes bomo začeli brati to knjigo.'' Je rekla učiteljica. Nisem ravno poslušala. Vse kar sem razmišljala, je bil moj načrt..
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Bil je čas za kosilo. Edina stvar, ki je ne delam je prehranjevanje. Odkar me vsi ponižujejo sem nehala delati stvari, ki sem jih včasih rada.
Očka mi vedno naredi večerjo, ampak mu vedno rečem, da sem jedla kosilo s prijatelji. On ne ve skozi kaj grem vsak dan. Samo zlažem se in nase nadenem nasmeh, da prekrijem vse. In zapestnice, ne smemo pozabiti zapestnic. Iz omarice sem vzela svojo risalno knjigo in se šla usesti na tribuno.
Zelo rada rišem. Ampak sovražim, da mi ljudje stržejo moje risbe pred mojimi očmi. Začela sem risati. Odprla sem sliko na telefonu in začela risati/kopirati. Sem bolj kopiralka kot pa slikarka. Skicirala sem te prelepe obraze. Začela sem risati Harryjeve oči. Nato je bila žoga vržena vame. Uničila je sliko in zadela me je v obraz.
''Oh, ža- Oh ne skrbeti ljudje, saj je samo Emma. DAJ NAM ŽOGO PRASICA!'' je zakričal Josh. Vedno je on najhujši. Vzela sem žogo in mu jo vrgla. Nisem močna, zato je nisem daleč vrgla.
'EEEEWWWWW Ne se dotikati žoge. Mogoče ima kakšno bolezen na sebi.'' Je zakričala ena od navijačic. Slišala sem njihov smeh. Medtem ko so se smejale, sem jaz jokala. Zaprla sem knjigo in odšla za tribuno. Začela sem se tolči. Zakaj sem se usedla tja? Zakaj sem tako neumna? Resno, nobeden me ne mara! Sesula sem se na tla in jokala. Iz sebe sem dala vse surove občutke. Jokanje je bila dnevna stvar, ki sem jo počela, ker nisem spala. Vem, da sem čudakinja. Tako kot vsi drugi govorijo kajne?

Zaslišala sem šolski zvonec. Pospravila sem svoje stvari, obrisala solze in odkorakala do moje omarice, kjer sem vzela knjige za naslednji predmet. Hitela sem proti svoji omarici. Začutila sem nogo, kako se je postavilo pred mojo medtem, ko sem hodila. Moja noga se je dramatično zvila in padla sem na tla. Bolečina je bila preveč zame. Zakričala sem v bolečini. Solze so se nabrale v mojim modrih očeh. Vsi so se zbrali okoli mene in se smejali. Vsi so dali 'petko' Justinu. Želela sem vstati ampak nisem mogla. Moja noga je bolela in kričala v bolečini.
''Dobro učenci, pojdite v učilnico ali pa bo kdo dobil ukor.'' Vsi so odšli. Profesor Stevens je hodil proti meni in pokleknil pred mano. ''Vse bo v redu, odpeljali te bomo k zdravnici in vse bo v redu.'' Pomagal mi je, da sem prišla do zdravnice. Njegova roka je bila okoli mojega pasu in jaz sem imela mojo roko okrog njegove rame. Šepala sem. Nisem upala verjeti, da me ljudje sovražijo tako močno. Sem tako grozna? Ampak zakaj?
Prišla sem v ordinacijo od zdravnice. Ulegla sem se na posteljo. ''Torej kaj je problem ljubica?'' pogledala sem jo. Za zdravnico je zelo lepa. Ljubosumna sem bila, ker nisem upala biti tako lepa kot ona. Imela je dolge, rjave, kodraste lase. Perfektne poteze na obrazu. Bila je preprosto tako lepa, da sem se počutila se slabše.
''Mogoče to zveni smešno ampak sem se zaletela v zrak. Nerodna jaz.'' Sem poskušala reči v tonu,naj je ne skrbi za nič. In ja. Lagala sem za Justina. Budala. Sovražim ga. Zakaj mi to dela??? Zakaj vsi to delajo?!
''Dobro. Samo naredili bova X-Ray, da bova pogledali, če je kakšen zlom.'' Pomagala mi je vstati. Slikala sem se za X-Ray in nato usedla na posteljo. Čakala sem na rezultate.
Prišla je z mapo. Usedla se je na stol in mi pokazala sliko. ''No, ni nobenega zloma ampak je zvin. Malo boš morala počivati. Poklicali bova tvojega očeta, da pride pote. In samo rada bi dodala. Si prepričana, da si se zaletela v zrak? Ker se ti ne zdi malo čudno?'' ''JUSTIN JE BIL. Mislim ne..Nerodna jaz.'' Tam sem sedela v tišini. Sranje. Jaz in moja velika usta. ''Mislim,da te moramo odpeljati domov in ne skrbi, bom govorila z Justinom.''
''NE, ni naredil. Ne vem kako je prišlo iz mojih ust. Samo pozabite. Zaletela sem se v zrak, ok?'' sem rekla zelo hitro. ''Toreeej..Če grem previrit kamere. Boš tam, kako si padla?'' Vem kaj želi. Želi, da bi ji verjela, da so tam kamere in da ji povem resnico. Jaz pa vem, da ni nobenih kamer. Ugh, na Justinovi strani je. Nobenemu tukaj ne upaš zaupati. ''Jap.'' ''Dobro..Šla bom preveriti in poklicati očeta. Medtem pa pojdi v omarico po torbo in stvari in nato pojdi v zbornico počakati očeta.'' Vzela sem izvide začela hoditi proti omarici. Odprla sem jo in ven so zleteli listi. Pobrala sem enega. Nekaj česar, si ne želiš prebrati: ''Pojdi in se ubij!''
Woow, morala sem narediti nekaj zelo slabega. Samo želim si, da bi vedela. To me boli tako zelo. Pomislila sem in se odločila kaj bom naredila. Samo ubila se bom. Končano. Nobeden me ne ljubi. Nobeden ni prijazen z mano. Vsi me sovražijo. Ni razloga, da bi živela. Počasi umiram, zato mislim, da bi lahko malo pospešila. Vzela sem svojo torbo in pustila listke tam. Mogoče se ne vračam nazaj zato bi jih kar tam pustila. Odšla sem v zbornico. Zagledala sem očka, ki se je pogovarjal z zdravnico. O sranje, prosim naj ne bo nobenih kamer. Čakaj haahhhaha umrla bom tako ali tako zato, kar naj kriči na Justina.
''Si v redu ljubica? Vem kaj se je zgodilo. Pridi peljal te bom domov, kjer boš počivala.'' ''v redu očka.'' Zdravnica me je pogledala in se mi posmejala. Zapustila sva zbornico in prišla v avto. Usedla sem se na zadnje sedeže. Rada imam svojega očeta. Ne želim ga zapustiti ampak lahko se me znebi in mu neham delati težave. Tako, da mu ne bo treba skrbeti. ''Torej, kaj se je zgodilo?'' Je rekel očka medtem, ko je začel voziti. ''No...Hodila sem po hodniku in mislila, da je nekaj na tleh in sem padla v napačno smer.'' Sem poskušala reči prepričljivo. ''Mmmmmhhh...Dobro, žal mi je, da bom to moral reči ampak moram iti na sestanek. Prepričal se bom, da si v redu preden bom šel.'' ''Hvala očka..Ljubim te. Vem, da nikoli ne rečem ampak resno mislim.'' ''Ljubim tudi jaz tebe. Ne vem kaj bi naredil brez tebe. Če bi te izgubil, moj svet bi bil tako prazen. Samo še tebe imam, zato bi bilo težko biti brez tebe okoli, otrok.'' Pogledala sem dol. Sram me je bilo. Zapustila bom svojega očeta. Ampak nekega dne bom prišla k njemu in mu povedala zakaj sem to naredila. Zakaj sem zapustila ta ogaben svet. Mogoče, če naredim kar želim, bom odšla na boljši kraj.
Prišla sva domov. Ulegla sem se na posteljo. Razmišljala kako bom naredila. Moj očka je vstopil v sobo z veliko vrečko zamrznjenega graha. ''Torej prišel bom kasno domov. Ne skrbi, ti kar zaspi.'' Grah je položil na mojo nogo. Mrzel zrak je zmrazil moje telo in mi naredil kurjo polt. ''OK, adijo očka. Rada te imam.'' ''Jaz tudi tebe.'' Poljubil me je na čelo. Stisnil me je in jaz sem ga stisnila še močneje. Solze so napolnile moje oči. Adijo očka. Zapustil je sobo. Počakala sem, da so zvoki odšli iz pred vrat. Ko sem slišala, da je speljal sem skočila iz postelje. Šepala sem. Vzela sem telefon, da bi pogledala koliko je ura. OK, šola se je končala že dolgo nazaj. Upam, da Justin in njegova neumna druščina uživajo v ukoru. Točno sem vedela kam bom šla. Kraj, kjer sva z očkom prihajala, ko sem bila mlajša. Ker sem odrastla in ima očka službo odhajam tja, da rišem in razmišljam. Ni tako daleč od moje hiše.



Rada sem sedela na koncu skale in risala svoje občutke. Ampak zdaj..bom skočila s skale. Moj načrt. Najboljši je. Ni mi treba naštimati stvari ali čakati, da me kdo ustreli. Samo skočiš. Lahko sem slišala valovi, ki so udarjali ob skalo. Zvok je bil prekrasen. Umrla bom v miru. Zagledala sem se dol s skale. Nisem upala verjeti, da bom skočila s tega.
''No, adijo nesramen svet.'' Začutila sem dotik na mojem telesu. Nato pa sem čutila, kako me je nekdo zgrabil za telo in padla sem na tla.
''KAJ ZA VRAGA DELAŠ?'' Pogledala sem gor. Nisem upala verjeti, kar sem videla.
''Justin?''
22. november 2012
OOOOOOOOOMG! NEEEEEXT!!!!
22. november 2012
u111440
u111440
Nexxxtt, tok dobra.!
22. november 2012
TIA
Next
22. november 2012
u113220
u113220
Chapter 2.
Pogledala sem ga v zmedeno-sovražnem pogledu. Zakaj me rešuje? On je največji razlog, zakaj sploh to počnem.
''Veš kaj delaš? Sama sebe se boš ranila. POSKUŠALA SI SE UBITI!''
Zelo sem bila zmedena. Kaj govori? On se ne briga zame. On je tisti, ki mi največkrat govori naj se ubijem in zdaj želi, da tega ne naredim?
''Prepozno,'' sem rekla potihoma. ''Samo pojdi proč.''
''Ne. Jaz sem ti to naredil in zdaj bom po najboljših močeh poskušal, da se ti odkupim.'' ''Samo pojdi proč, vse si uničil.'' Začela sem hoditi. Pozabila sem o svojem zvitem gležnju. ''OUCH.'' Padla sem po tleh. Justin je prišel in mi pomagal. ''Žal mi je za to, kar sem ti naredil. Resnično mi je. Poskušala si se ubiti in vse je moja krivda. Imaš polomljeno nogo in vse je moja krivda.'' Sovražim ga tako zelo. Vem, da ima nekaj načrtovano. Sledil mi je..to pomeni,da ima nekaj za hrbtom. Naslonila sem se na svoje bergle. Nič mu nimam za reči. Začela sem hiteti, da bi se ga čimprej znebila. ''Kam greš?'' Je vprašal Justin. ''Proč od tebe!'' ''Zakaj? Saj sem ti povedal, da mi je žal.'' ''Nočem slišati.'' Odšla sem proč. Vem, da mi bo sledil, da bi se prepričal, da ne naredim kaj neumnega. '' POJDI PROČ JUSTIN. PUSTI ME SAMO. DOVOLJ SI ŽE POVZROČIL. SAMO ZGINI!!'' Ostal je tiho. Pogledala sem v tla. Počutim se slabo. Sovražim kričati. Nimam pojma, kaj se je pravkar zgodilo. ''Oprosti,'' sem rekla potihoma. Sovražim, da me zlobnost je. Ni mi všeč, da sem kot oni. Odšla sem proč, pustila sem ga tam. Lažnivec je. Bil bo prijazen in nato naredil nekaj. Prišla sem domov. Glavo sem potisnila v vzglavnik. Solze so tekle in mojih oči. Samo zaradi Justina, moram trpeti. Lahko bi končala. Ampak NE. Moram živeti z bolečino. Z jebeno bolečino.
Slišala sem kako nekdo trka na moja vrata.
''Očka, v redu je. Samo razmišljam o-''
''Ni tvoj oče.''
''Justin, kako si prišel sem noter?''
''Tvoj oče me je spustil.''
''Moj očka ne pride do polnoči tako da nehaj lagati.''
''Ne resno, spustil me je noter. Spodaj v kuhinji je. Mi boš pustila, da spregovorim?'' Pokimala sem. Pa poglejmo, kaj si bo tokrat izmislil. Ne zaupam mu. Niti za malo.
''Vem, da kar sem ti naredil je narobe. Počel sem zato, ker so tudi vsi drugi in sem želel postati bolj kul. Mislim sem, da me bodo imeli še bolj radi, če te ponižujem. To je bilo takrat, ko sem te spotaknil. Videl sem te, kako si zakričala v bolečini. Počutil sem se tako slabo. Ampak videl sem, kako so mi vsi stavili 'petke' in sem se samo sprijaznil s tem. In nato sem odšel na sprehod, da bi razmislil, kako naj se ti opravičim. Nato sem tebe zagledal...kako si jemlješ življenje. In takrat sem se šele zavedal kakšen idiot sem bil. Oziroma sem. Žal mi je. Resnično mi je Emma. Lepa si in preprosto popolna. Drugi ti to delajo, ker so ljubosumni. Lepša si od njih in to sovražijo.''
Svoje prste sem vrtela v svojih laseh. Rokav mi je padel do komolca. O ne, ureznine. Vem, da so prekriti z zapestnicami in obliži, ampak še vedno jih lahko opaziš. Ugotovila sem, kaj se je zgodilo in roko sem položila na noge. ''Čakaj, kaj je bilo to?'' ''Kaj je bilo kaj?'' sem poskušala reči tako, da bi mi verjel, da ni nič.
''Na tvojih zapestjih. So to obliži?'' ''Ja...uhm..Ko sem padla, se z roko udarla ob tla in sem si jih dala za svak slučaj. Nič ti ni treba skrbeti.'' ''Lažeš, pokaži mi jih.'' ''NE. Resno mislil, vse je v redu.'' ''Prosim..ne me narediti zaskrbljenega.'' Obupala sem. Nisem borec, nisem močna. Šibka sem, ne upam se tepsti nazaj. Do komolca sem potisnila rokav. Z zapestja sem dala dol zapestnice in previdno odlepila obliže. Pogledala sem jih. Sranje!! Okuženi so. Bili so globoki in živo, temno rdeči. Okrog njih je bil vijoličen izpuščaj.
''OMG. Ne vem kaj naj rečem. Sem ti to jaz naredil?''
''Nisis bil ti. Vsi so bili. Ne krivi samega sebe.'' Prve solze so začele teči iz mojih modrih oči. Obrisala sem jih z drugo roko. Justin me je pogledal in opazil, da jočem. Solze je obrisal s njegovim prstom. Njegova gladka koža je šla po mojem obrazu. ''Prosim ne joči.'' Lahko sem opazila, da so se solze nabirale v njegovih očeh. Vstal je. Svoj hrbet je obrnil proti meni. Poskušal je, da ga ne bi videla jokati.
''Te lahko nekaj vprašam?'' sem rekla v svojem tihem glasu. ''Ja, kar vprašaj.'' Obrisal si je solzo pod njegovim očesom. Vdihnila sem. ''Zakaj si me rešil? Nisem želela živeti. Sovražim svoje življenje. Ni razloga, da bi živela. Zakaj si me ustavil?''
''Videti, kako si nedolžna oseba jemlje življenje zaradi grdih besed, ki so jih govorilo ostali, se je res dotaknilo mojega srca. In te videti kako si se vsak dan rezala me je ubilo znotraj. Žal mi je, nikoli te nisem mislil prizadeti. In ker sem te, te nočem nikoli več. NIKOLI! In imaš nekaj za živeti. Zdaj imaš mene.'' Spoznala sem, kaj je rekel. Mislila sem, da še vedno laže in želela sem priti do dna te zgodbe. Tudi čeprav njegove besede in njegov glas so tako prepričljiv. Samo vedela sem, da ima nekaj načrtovano. Pokleknil je zraven moje postelje. Zagledala sem se v njegove rjave oči. Woow, še nikoli nisem imela priložnosti, da bi videla kako lep je.
''Glej Justin..Vem, da ti je žal in te skrbi ampak nisem zainteresirana v tvoje igrice...Vem, kaj boš naredil. Samo, prosim pusti me na miru. Bolj mi je bilo všeč, ko ni bilo nobenega okrog.'' Lagala sem. Njegova družba in da veš, da je nekdo, ki ga skrbi zate, me je naredila, da se počutim, da sem ljubljena in posebna. ''Kakšna igrica? Kaj misliš, da bom naredil? Ne bom te zapustil same. To nisi ti! Poglej kaj delaš. To je moja krivda! Ne upam živeti tako, da vem, da nekdo reže zaradi mene. Če misliš, da igram igrico se motiš in to ti bom tudi dokazal!''
Ne verjamem mu. Ampak moje srce mi pravi da naj. Ne vem, kaj naj občutim, ker nikoli še se nisem tako počutila. Zato je čudno. In zapleteno. Nič nisem rekla, ker vse kar rečem zveni narobe. Tam sem sedela v tišini. Bila sem tako utrujena. Spala nisem že leta in lahko sem čutila, kako moje telo potrebuje spanec.
''Odšel bom domov preden bo mojo mamo začelo skrbeti. Tukaj je moja telefonska. Pokliči me ali mi piši, ko lahko. Ostani varna in močna.'' Poljubil me je na čelo in moja zapestja in nato zapustil sobo. Ne vem kaj se je zgodilo ampak jaz sem padla v globok,globok spanec.
Justin.
Kaj načrtuje? Kaj mi bo naredil? Naj mu zaupam? Kaj se bo zgodilo, če se bom družila z njim? Ne vem točno kakšne misli so se rojile po moji glavi.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Zbudila sem se z glavobolom. Skočila sem iz postelje. Noga je bila boljše in sem lahko hodila. Še vedno sem imela bolečino ampak okej. Slekla sem se in se pogledala v ogledalo. Wow, tega nisem naredila že dolgo ampak sem...suha. Svoje mrzle prste sem položila na svojo kožo. Prijela sem se za prsni koš. Začela sem se jokati. Jaz se ranim. Nimam trebuha. Samo koža in kosti. Nekaj moram narediti glede tega. Ne upam si dovoliti, da me človekove besede naredijo do tega, da ne jem. Moram biti močna. Ampak kako? Jaz sem šibka. potrebujem pomoč.
Odšla sem v kopalnico in si umila obraz in zobe. Odšla sem v svojo sobo. Nase sem dala pulover v Ed Sheeran stilu in kavbojke. Na trepalnice sem si nanesla maskaro in obula all-starke. V glavi se mi je vrtelo. Imela sem glavobol. Na urniku imam prvo uro telovadbo. Odhitela sem v šolo. Hodila sem po hodniku. Ognorirala sem besede, ki so jih govorili. Odšla sem do svoje omarice. Tam sem stala in se pretvarjala, da nekaj delam. Zaslišala sem šolski zvonec. Vzela sem svoja športna oblačila in odhitela v garderobo. Sovražim se preoblačiti pred ostalimi dekleti.
1. Imajo prekrasna telesa.
2. Se norčujejo iz mene.
Slekla sem se in si začela oblači športno majico in hlače. Vem, da je Justin lagal, da se bodo stvari poboljšale. Mislim, poglejte. Ljudje se še vedno norčujejo iz mene. Moj trebuh je delal čudne zvoke in v glavi se mi je vrtelo. Odšla sem iz garderobe. Vse se je premikalo. Čutila sem kot, da bom morala bruhat. Ampak sem obdržala glavo v zrak in stekla v telovadnico. Vsi so že igrali košarko. Sovražim igrati z njimi. Ker košarka se vedno spremeni v dodge ball. In jaz sem edina, ki jo 'streljajo' z žogami. Zagledala sem Justina kako meče na koš. Vsi so navijali za njega. Pogledal me je in se nasmehnil.
''HEJ EMMA! PRIDI METAT NA KOŠ Z NAMI!'' je zakričal Justin. Vsi so se ustavili in nehali kričati. Obrnili so se proti meni z ubijajočimi pogledi. Še posebno njegova punca Liz. Odkimala sem in se usedla na tla. Stekel je proti meni. ''Prosim pridi. Poskušam se ti odkupiti. Pridi prosim. Te bom naučil metati na koš od daleč.'' ''V redu mi je tukaj, resno mislim.'' ''Prosim pridi!'' Njegove oči so gledali naravnost v moje. Njegova mehka, roza ustnica se je kujala. Počutila sem se slabo za njega. In stvari se morajo spremeniti glede mene. ''OK..'' Nasmehnil se je in mi ponudil roko. Vzdignil me je. V glavi se mi je zvrtelo. Resnično moram bruhat. Stala sem ob koncu košarkaškega igrišča in Justin mi je stavil navodila za met na koš. Dokler ni nekdo prišle od zadaj. ''Justin! Zakaj govoriš z njo? Ona je prostitutka, ne zasluži si, da se ljudje pogovarjajo z njo.'' Je rekla Liz in mi dala grd pogled. ''Resno Liz. Odrasti. Če bi jo spoznala, bi ugotovila, da ni tako kot si misliš.'' ''Nočem je spoznati. Ona je grda prasica.'' Tam sem stala in gledala v tla. Držala sem se za trebuh. Premočno. Čutila sem kot da bom bruhala in omedlela ob istem času. Čutila sem kako se je ogabna tekočina dvignila. Trajalo je, da sem se zavedala, kaj sem naredila. Pravkar sem pobruhala Liz. Tam je stala z odprtimi usti. Njene obleke so bile premočene in smrdela je. Bila sem šibka in padla sem na tla. Omedlela sem.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Zbudila sem se z ledom na glavi. Vedela sem, da sem že spet pri zdravnici. Videla sem Justina, ki je sedel poleg mene. Glavo je tiščal med svojimi rokami.
''Kaj se je zgodilo?'' Sem vprašala. Justin je kot strela vstal in začel hoditi proti meni. ''No kje naj začnem. Imaš prazen želodec. Tvojemu telesu je zmanjkovalo hrane in energije in zato si omedlela. Med bruhanjem si vse dala iz sebe. Justin, moraš paziti, da bo začela jesti,'' je rekla zdravnica. ''Ja gospa. Lahko zdaj gre?'' Je rekel Justin. ''Ja lahko gre.'' Vstala sem iz postelje. Justin je prijel mojo roko in odšla sva ven. ''Zakaj nisi jedla?'' ''Ker nisem bila lačna.'' ''Ja pa si, ker če ne bi bila, ne bi omedlela. Ali je zaradi besed?'' ''Ne...'' ''Ne laži.'' ''Ne lažem.'' ''Ja pa lažeš! Povej mi. Ne bom te obsojal ali te ponižal. Nisem več enak.'' ''OK v redu. Zato ker sem debela. Vsi govorite, da sem in jaz vam verjamem. Zato sem dala vse iz sebe.'' ''Poglej. Popolna si. Tvoja postava trenutno potrebuje hrano. Žal mi je za vse, kar smo ti naredili. Resnično mi je. Mogoče mi ne zaupaš in veš kaj? Ne obtožim te. Tukaj sem, da mi boš oprostila.'' ''Razumem tvojim sožaljem ampak jih ne potrebujem. Všeč mi je kdor sem. Zato prosim nehaj. Pojdi nazaj k temu, da me ponižuješ.'' Nočem Justina okoli mene. On in njegova družba so se norčevali iz mene. Mislite, da mu bom oprostila v enem dnevu? Mora si zaslužiti.
''Ne, ne upam. In zdaj ti bom kupil prigrizek iz avtomata. Počaka tukaj.'' Resnično sem si želela iti domov. Sovražim ljudi. Sovražim Justina. Sovražim Liz. Ne briga me koliko napora si dela zaradi mene. Vem, da bo najprej bil prijazen in nato me bo prizadel. Ampak kaj pa, če je res resen? Ali nekoga, ki ga skrbi zame in me želi narediti boljšo potiskam proč? Dal mi je čokolado. ''Hvala Justin. Res ti ni bilo treba.'' ''Ja pa mi je bilo. Zdaj pa pojej.'' Raztrgala sem plastiko okrog čokolade in naredila prvi grižljaj. Bil je tako dober občutek. Občutek, da veš, da je spet nekaj v tvojem sistemu. Gledal me je, kako sem jedla. ''Tukaj! Pojedla sem.'' ''Dobro. Kaj delaš pozneje?'' Me je vprašal Justin, ko sva hodila po hodniku. ''Uuuuummm..Čaka, da pomislim.'' Nočem biti z njim. Ponižal me bo, saj vem. Nimam nič za reči. Ah, sranje. ''Nič, zakaj?'' ''No, lahko bi prišla do moje hiše. Ljudje bodo prišli in bo kot zabava. Torej...bi prišla?'' Ne vem. Nočem iti. Zabava. Perfekten kraj za poniževanje. ''Ne hvala ampak ne bom upala priti.'' ''Zakaj ne? Bilo bo zabavno. Verjemi mi, nič se ne bo zgodilo.'' ''Justin, res si ne želim iti. Prosim, nehaj me prisiljevati v nekaj.'' ''Daj no. Samo 1x. Ne bo bilo slabo.'' ''V redu. Ampak ne bom ostala dolgo.''
Ali je res lahko tako slabo?
Zveni zelo prepričljivo in zaupljivo.
24. november 2012
u113507
u113507
Next.!< 3
24. november 2012
TIA
Next
24. november 2012
next!
+nova bralka
+fuuuuul mi je zgodbica vsec
24. november 2012
neeeeeeeeeext!
24. november 2012
u111440
u111440
Nexxt prossimm res najboljša zgodbica.!
25. november 2012
u97917
u97917
nexxt fulll dobra zgodbica
25. november 2012
next najboljša zgodbica na igrah 123!
25. november 2012
u99504
u99504
next
25. november 2012
u113220
u113220
Chapter 3.
Prišla sem domov. Poskušala sem poiskati nekaj za obleči za neumno zabavo. Lahko že vidim, kaj se bo zgodilo. Vsi ljudje se bodo norčevali iz mene, me ranili v vsakem pogledu. Mene je strah.
''Hej ljubica. Sem te pozabil vprašati. Kaj je prišel tisti fant mimo?''
''Ne vem očka. Samo prijatelj. Naslednjič, če bo prišel..prosim ne ga spustiti noter.''
''V redu. Kam se odpravljaš?''
''Povabljena sem na zabavo. Ne želim si ravno iti.''
''Potem pa ne pojdi.''
''Potem pa ne iti.''
''Moram, Justin želi.''
''Oh, lahko vidim. Hej Em, moram te nekaj vprašati.''
''Ok, kaj je?''
''Ali si v redu? Zgledaš drugačna. Shujšala si, šola je klicala in so mi povedali, kaj se je zgodilo. Ne si misliti, da ne opazim. Sem tvoj oče in me zelo skrbi. Prosim, pridi v kuhinjo. Naredil sem tacose in si želim, da jih poješ nekaj. Vsaj malo. Nočem te izgubiti, si edina stvar, ki jo imam.'' Pogledala sem očka. Imel je solze v očeh. Začela sem jokati. Ne upam narediti tega mojemu očetu. Moram ostati močna in narediti kaj je prav. Za očka. Zame.
''OK očka.'' Dala sem mu močen objem. Poljubil je moje čelo.
''Če se želiš pogovoriti, bom ti tukaj z veseljem pomagal. Ali če želiš ali nočeš koga videti, ne omahuj, kar povej.'' Je šepnil v moje uho. Vstala sem in naredila, kar mi je naročil. Na vsakem koraku, ki sem ga naredila do kuhinje, vse kar sem lahko slišala, so bile besede, ki so se ponavljale in ponavljale v moji glavi. Ampak to je najboljše zame. Prijela sem taco in naredila grižljaj. Bil je tako dober. Pojedla sem že 2 stvari. No, to je začetek.
Zakaj imam občutek, da me Justin prepričuje, da delam stvari dobre zame? Zakaj se spreminjam?
Prepričuje me, da grem ven in se zabavam. Pojedla sem čokolado v dober namen. Počutim se varno ob njem jaz pa ga samo potiskam proč. Mogoče, bi mu lahko dala priložnost. Ne upa biti tako slab. Mislim, samo poglejte, svojo punco je nakričal zaradi mene.
Pojedla sem 2 tacosa. Trebuh me je malo bolel. To je zato, ker nisem jedla že dolgo in se mi je v tem času trebuh skrčil. Tako da, bom v redu. Umila sem si roke in odšla v sobo. Ne poskušam narediti vtisa na nobenega tako da, bom oblekla nekaj udobnega in preprostega. Nikoli še nisem bila na zabavi in ne vem kako se oblečeš za na zabavo. Kako šele se obnašati!
Nase sem dala pajkice in volneno majico. Počutila sem se udobno in toplo. Odšla sem do omare s čevlji in ven potegnila črne all-starke. Lase sem pustila, da so naravno padli na hrbet in z make-upom nisem delala panike. Mislim resno..na koga sploh naj bi naredila vtis?
Vse kar vidim so ljudje, ki me želijo ubiti.
Špricnila sem malo parfuma in odšla do Justinove hiše. Vem kje živi, ker njegova hiša je 1 ulico naprej od moje. In lahko sem slišala glasbo do moje hiše. Moj gleženj je bil že boljši. Čudno, ker sem mislila, da ne bom upala nikoli več hoditi.
Točno vem, na kaj moram biti pozorna.
1. Nikoli ne pustiti svoje pijače brez nadzora.
2. Izogibaj se Liz.
3. Ne približuj se mafijcem. Te bodo posilili!
4. Ne piti!
Nisem tak tip punce, ki se napije in se nato vrže na fanta. Želim si, da bo vsak trenutek, ki ga imam poseben.
Potrkala sem na vrata. Čakaj, kaj sploh počnem. To je zabava. Vstopila sem v hišo in vse kar sem videla je bil nered. Pijača, nori najstniki, ki so tekali in noreli naokrog. Če bi bilo to v moji hiši, bi bila mrtva. Hvala bogu, da so bili vsi že pijani in me niso spoznali. Ker bi me po mojem že ubili.
Ko sem hodila po hodniku, mi je bilo precej nerodno. Poskušala sen najti Justina. Pogledala sem na mojo levo in videla sem na pol nage ljudi. O moj Bog, ni tistih punc prav nič sram?? Stopila sem ven k bazenu. Videla sem kako so skakali v vodo, plavali in se zabavali. Zagledala sem Justina, ampak nisem šla proti njemu. Nisem si želela, da bi si mislil, da sem nora ali kaj takega. Videla sem, kako hodi proti meni. Imel je prijatelja ob strani. Poznam ga. On me je prav tako poniževal.
''Hej Emma! Vesel sem, da si prišla. Nisem si misli, da boš. To je Ryan, če ga še ne poznaš.''
''Hej Emma. Glej, žal mi je, ker sem govoril tiste stvari. Nisem resno misli. Samo želel sem biti kot ostali. Prosim, odpusti mi.'' Posmejala sem se mu. Bilo je luštkano, kar je pravkar rekel.
''Ne skrbi, ti je že oproščeno. Hvala.''
''Ne, hvala tebi.'' Objel me je. Odšel je nazaj k svojim prijateljem.
''No zdaj, ko je vse v redu. Bi kaj popila?'' Me je vprašal Justin in naredil požirek iz njegovega kozarca.''
''Uuuuuummmm, Coca-Cola bo v redu.''
''Aaaaaaahhhhhh, vidim Jack Daniels in malo Coca-Cole. Dobra izbi-''
''Ne Justin. Ne mislim alkohola. Mislim pravo Coca-Colo.''
''Zakaj pa ne? Saj je dobro poskusiti kaj novega.''
''Naaaah, mi je v redu. Kdaj drugič.'' Posmejal se mi je. Vrnila sem mu nasmeh.
''Imaš krasen nasmeh. Prekrasna si, veš to?'' Začela sem zardevati. Posmejal se je malo. ''Pridi, te bom predstavil nekaj ljudem.'' Zgrabil me je za roko in položil moje prste na njegovo roko. Njegove roke so bile mehke in tople. Najine roke so se skupaj perfektno ujemale. Predstavil me je veliko ljudem. Tistim, ki sem jih že poznala, tistim, ki jih nikoli nisem še srečala. Večina se jih je opravičila. Ta zabava sploh ni bila tako slaba. Mogoče se bodo stvari spremenile. Cel večer sem se smehljala. Začutila sem, kako mi je telefon zavibriral. Potegnila sem ga iz žepa. Bil je očka. Odklenila sem telefon in prebrala sporočilo.
*Očka*
''Kako dolgo boš še? Me že malo skrbi.''
*Jaz*
''Prihajam zdaj očka. (:''
*Očka*
''Kako si naredila to?''
*Jaz*
''(: < - To?''
*Očka*
''Ja.''
*Jaz*
''Te bom naučila, ko pridem domov.''

''Justin, moram iti. Se vidiva v ponedeljek.''
''Čaka, te bom pospremil.'' Odšla sva ven. Ni naju brigalo, da bo njegova hiša eksplodirala od pijanih najstnikov. ''Tooreej..Kako se počutiš?'' Je rekel in položil njegovo roko okrog moje rame.
''Počutim se normalno. Jedla sem. Bila sem na zabavi. Bruhala sem na nekoga in omedlela. Čakaj, to ni normalno. Uuumm, rada bi se ti samo zahvalila, da se postaviš zame pred tvojo punco. Je zelo lepo od tebe.''
''Ne omenjan ljubica. Zadnje čase postaja zelo tečna. Vem, da me samo zlorablja za slavo. Veš kaj, pustil jo bom. Ni mi všeč. Totalna prasica je do tebe in do vseh drugih.'' Smejala sem se dejstvu, da je to vse res. ''Tvoj oče se zdi kul, kaj pa tvoja mama?''
''No, moj očka je kul. Mama pa...nikoli je nisem poznala. Umrla je, ko sem bila mlajša.''
''Oh, žal mi je. Nisem vedel.''
''Je v redu. Nisem je poznala. Vse kar vem je, da je močna ženska in jo imam rada vseeno.''
''Ti si tako ljubeča in skrbna. Drugačna si. Mogoče se zato tudi boljše razumeva.'' Posmejala sem se mu. Prav tako se je on. ''Mogoče.'' Preostanek poti sva hodila v tišini. Bila je prijetna tišina, ne neprijetna tišina. Njegova roka je bila še vedno okrog moje rame. Prvič sem čutila metuljčke v trebuhu za fanta. Ampak Justin? Dobivam metuljčke zaradi njega. Wow! To je tako čudno, saj prejšnji dan me je spotaknil. Zdaj pa se sprehaja z mano medtem ko hodim domov. Njegova roka je okrog moje rame. Želi si ME spoznati. Tisto ta grdo. Mogoče se pa stvari bodo spremenile.
''To je moja hiša.''
''Dobro. Torej, se vidiva še kaj.''
''Ja, se vidiva še kaj.''
''Adijo lepota.''
''Adijo Justin.'' Poljubil me je na lice in me objel močno. Torej, takšen je občutek, ko te fant objame in ti da poljub na lice. Čutila sem metuljčke, to je bilo resnično. Odšel je nazaj in jaz sem vstopila v hišo. Očka je spal na kavču v dnevni sobi. Posmejala sem se mu in ga poljubila na čelo. Odšla sem v sobo in se preoblekla v pižamo. Lahko noč.
_______________________________________________________________
Najprej bi rada rekla hvala z use nexte in pohvale. ;* Mogoče bom zdej med tednm mal mjn nextala kr imm šulo, glasbeno in še in še...Ma bodte prepričani d bom nextala. Pa bodte prpravlni kr se stvari šele začenjajo ;D
26. november 2012
NEXT!
26. november 2012
u111440
u111440
Next..c; Kk to mislš, da se stvari šele začenjajo, al, da bo še bl trpela (prosim ne c, al, da bo šlo na boljš (Daaa c.?
26. november 2012
u113507
u113507
Next.! < 3
26. november 2012
next k boš loh
26. november 2012
u113220
u113220
S tem mislm d se stvari pač zgodba se šele začne...d se bo fuuul dogajalu in d je tu šele zčetk ;D Ju3 bom probla npist next
26. november 2012
u97917
u97917
nextt
27. november 2012
u113816
u113816
Nextam< 33
Nism še prebrala vsega bom jutri ok?< 33
27. november 2012
TIA
Next
28. november 2012
u97917
u97917
nexxxtttt
30. november 2012
u113220
u113220
Jutri nextam ;*
30. november 2012
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg