Forum
u50091
u50091
Sonnia je v brskalnik vnesla: Winx Club. Zraven nje je sedla mati in se nasmehnila. "Sonnia, zakaj gledaš takšne bedarije? Saj vsi vemo, da niso resnične. Navadni ljudje si to izmišljajo v svojo zabavo." "Vem, mami, samo jutri je poseben dan. Kaj če ne bom sprejeta na Egon? To si tako želim! To kar gledam pa me spominja na to, da sem skoraj vila!" Vstala je in stopila k steni ter pogledala sliko šole, Egona. "Na njega sprejmejo enega na sto drugih ljudi. In potem še ni nujno, da ga končaš. Tretjina izpade že prej, od ostalih pa ga konča samo polovica. Ti si ga končala, zakaj ga nebi še jaz?" Pogledala je mati, ki se je še vedno smehljala. Nato je Sonnia skočila k svoji mizi in z nje potegnila zemljevid nekega planeta. "In če ga končaš, ti šele priznajo naziv Vila. In potem se lahko preseliš na planet Anen. Zakaj m ne živimo na njem?" Pogled, poln jeze je poslala materi. "Saj veš, ljubica, na Zemlji nama je bilo bolj všeč. Poleg tega tvoj oče ni dobil naziva. Ni se smel preseliti na Anen. Sicer pa, imam nekaj zate." Tlesknila je z prsti in skozi vrata je priplavalo modro darilo. "To je za tvoj pomembni jutrišnji dan, Sonnia." Sonnia je odprla darilo in zagledala obleko. "Perfektna je, mami, hvala!"
Sonnia:



Darilo:



Obleka:


23. junij 2013
u50091
u50091
Jasmine je skočila v vodo in odplavala za Nino. Bila je hitrejša kot Nina in je prej priplavala iz reke. Nina je še nekaj časa plavala, nato pa prilezla iz vode za Jasmino. "Nina, greva do rečnega tolmuna? Tam je zelo bistra voda." "Jasmina, si nora? tisti gozd je zaklet." "Haha, kdo pa verjame v duhove! Priznaj, Nina, bojazlivka si!" "Nisem! Sploh pa je v tolmunu vrtinec, in jaz ne znam zelo dobro plavati." "Daj no, greva vsaj pogledati?" "Prav." Nina se je vdala in stekla za Jasmino. Ko sta prišli do tolmuna, je Jasmina skočila vanj. "Pridi Nina, voda je super!" "Kaj pa vem.. Ne upam si!" "Daj no, Nina, samo malo?" "Ne vem..." "Prosim?" "Prav." Nina se je vdala in skočila v vodo. Toda zgrabil jo je vrtinec. "Na pomoč! Na pomoč! Jasmine, pomagaj mi!" Jasmine je vedela, da je ona kriva, zato je zaplavala za Nino v vrtinec. Prijela jo je za roko in potegnila venj. Nina je hitro zaplavala na kopno. Jasmini pa je zmanjkalo zraka. Hotela je zaplavati navzgor, a ni imela moči. Počasi je potonila na dno..

Nina:


23. junij 2013
u50091
u50091
Sonnia
Zbudila sem se zelo zgodaj. Hitro sem potegnila obleko iz omare in jo z nekaj gibi spremenila v modro. Mislim, mama pa res nima smisla za obleke! Tolikokrat sem ji že rekla, da si lahko obleke kupim sama. Toda ne upam se ji upreti, saj je spoštovana Vila z veliko močmi. Zato se ji ne upiram tako da bi videla.
Oblekla sem se in si lase spela z nežno modrim trakom. Čevlje sem si pričarala, nato pa stekla v kuhinjo. "Je ostalo še kaj zajtrka?" "Seveda, postrezi si. Potem pa hitro skoči v portal." Mama mi je na mizo pričarala zajtrk. Kosmiči, mleko, jabolko, jajca. Nič takega. Hitro sem vse zmetala vase. "Čao, mami."
Nisem poslušala njenega odzdrava. Mudilo se mi je do središča portalov. Ko sem prispela, sem presenečena ugotovila, da je ljudi ogromno! Dolga vrsta se je vila pred portali. Toda jaz nisem imela toliko časa! Na srečo me je mama načila uroka za nevidnost. V hipu sem se prerinila do portala, odrinila starejšo gospo in skočila v portal. Teleportirala sem se naravnost v šolsko avlo Egona.
24. junij 2013
u50091
u50091
Jasmine
Zmanjkovalo mi je zraka in potonila sem na dno tolmuna. Postala sem žalostna, pa tudi jezna, ker bom umrla. Pa ravno zdaj! To ni pravično! Začuda sem bila jezna na vodo, ne nase. Zakaj mi je voda to storila? Zakaj?
25. junij 2013
u142004
u142004
WTF?
25. junij 2013
u50091
u50091
Sonnia
Prispela sem niti minutko prehitro, in hittro sem stekla v bližnjo učilnico z ogromnim napisom: "VPIS"
Tam je že čakalo več kot 40 punc in vsedla sem se v edino prazno, zadnjo klop. "Haj, jaz sem Magaya. Vem da je to nenavadno ime, a kaj morem," me je pozdravilo dekle, ki je sedelo tam. Imela je srednje dolge rjave lase in zelene oči. "Jaz sem pa Sonnia."
Takrat je vstopila učiteljica. "Pozdravljena, dekleta. Kar lepo število se vas je zbralo tukaj. Torej poslušajte! Zdajle vam bom dala kratek preizkus in najboljših 20 bo šlo v drugi krog. V glavnem, na šolo vas bomo vpisali samo 5. 5 najboljših." Razdelila nam je teste. Moj je bil zelo lahek, ko pa sem pogledala na Magayin test, sem videla, da ima drugačnega, a tudi že rešenega. Prva je končala, jaz pa tretja. "Kako ti je šlo?" Zunaj učilnice sem se vsedla na klop. "Dobro," prisedla je k meni "toda samo 5 punc? To je pa res malo!" Nasmehnila sem se. "Ne dvomi vase. Jaz že vem, da bom zmogla." "Saj ne, samo 5 punc je pa že res skrajnost. Kako dolgo bomo morali še čakati?" Jezno je vstala in se že napotila proti učilnici, čeprav je čakala manj kot 5 minut. Ravno takrat pa je skozi vrata prišla učiteljica. "Tako, draga dekleta. Bile ste dobre, vendar so se naprej uvrstile samo:
-Aurora
- Annia
- ....
- Magaya
- Sonnia
in Tia. Prosim, če imenovane punce stopite za menoj v učilnico, ostale pa se napotite domov. Hvala!"
Juhu! Kar poletela sem nazaj v učilnico in počakala Magayo, ki se je počasi prerinila noter. "Vidiš? Vedela sem, da mi bo uspelo."
"Torej, draga dekleta, sedaj vas prepuščam rokam gospe učiteljice Mariane!" "O, samo te ne!" je zgroženo šepnila Magaya. "Moja sestra pravi da je izjemno nesramna, huda in obsedena s pravili!"

Magaya:



Ga. Mariana:


26. junij 2013
u50091
u50091
Sonnia
Kar naenkrat sem začutila, kot da bi mi voda odgovarjala. Počasi je valovila in mi devala prijeten občutek. Ker pa mi je zraka skoraj zmanjkalo, pa sem zopet panično zabrcala z nogami. V mislih sem imela samo pot navzgor. In voda me je ubogala! Ponesla me je navzgor. Z zadnjim ostankom razuma sem pomislila, da bom imela premalo zraka, da pridem na površje. Zato sem se zbrala in poskušala ostati osredotočena na vez z vodo. Predstavljala sem si nekakšen zračni mehurček in to misel poslala vodi. Nato sem začutila, kako se voda odmika od mene. Lebdela sem v zračnem mehurčku, takšnem, kot sem si ga zamišljala v mislih.
30. junij 2013
u50091
u50091
Mislim, perjšnjo je pripovedovala Jasmine. Tole je pa Sonniin del:
"Dober dan, dekleta. Kličete me lahko gospa Mariana, saj najbrž ne bom učiteljica vseh vas, saj večini ne bo uspelo. Torej no. Prvi preizkus drugega dela izpita je preverjanje vaše dobre magije. Pridite prosim za mano." Stekle smo iz učilnice in stopile k učiteljici. Ta nas je popeljala skozi vrtove do nekih vrat in jih odklenila. "Vez z navadno Zemljo." Nam je pojasnila. Skozi vrata smo prišle do gozda. Temačnega, srhljivega.





Po poti nam je razlagala. "Torej, ko bomo prišle v gozd, bomo poiskale gozdno vilo. Vendar pazite! Gozdna vila ni taka kot si jo predstavljate iz vseh mogočih risank in zgodbic." V zraku se je prikazala podoba.

"Tole je klasičen primer tega. Prava gozdna vila pa temu niti malo ni podobna. Nima kril, je zelo plašna in ne ravno prijazna." v zrak je pričarala drugo sliko,

in nadaljevala: "Tako nekako zgleda vila. Mislim da jo bomo našle ob čarobnem tolmunu v tem gozdu, saj ima zelo rada vodo, ki ohranja življenje gozdu. V ta gozd ljudje poredko zahajajo, saj mislijo, da je zaklet." "Zdaj jo bomo poiskale. Vendar pazite, gozd je poln vsakovrstnih stvorov in pošasti." Počasi smo hodile po tanki stezi. Bilo je temačno in vsake toliko se je zaslišalo rjovenje, tuljenje ali vpitje. Nekaj deklet ni več zdržalo - stekle so nazaj. "Še 12 deklet naj se obrne, pa imamo 5 zmagovalcev." Je nekdo predlagal, a ni nobena nasedla. Čudno, dlje ko smo šli v gozd, bolj svetlo je bilo. Čutila sem prasketanje v rokah. Tudi Magaya je. Takrat pa je do nas priteklo neko dekle.Imelo je zelene oči in srednje dolgi rjavi lasje so ji razmršeno padali čez obraz. Bila je samo v kopalkah. "Prosim, omagajte! Prosim pomagajte!" Zadihana se je ustavila. "V tolmunu... kopali... vrtinec.. utonila... pomoč!" "Počasi, povej še enkrat to počasi in zbrano." Ji je svetovala gospa Mariana. "Torej, " je dejalo dekle, ko se je zbralo, "ime mi je Nina. Z prijateljico Jasmine, ki me je zvlekla sem, sva se šli kopat. Skočila sem v tolmun, a ker nisem dobra plavalka, me je zgrabil vrtinec. Jasmine me je potegnila iz njega, a je sama padla vanj. Nisem je šla reševat, ker sem izjemno slaba plavalka. Raje sem stekla po pomoč." Mariana je prikimala. "Dekleta, zdaj ni čas za zijanje. Gremo!" Stekle smo do tolmuna. Tam se je nina od utrujenosti zrušila na tla. Nekaj deklet je sedlo na tla zraven nje, ostala pa smo stekla k tolmunu. Nekaj trenutkov nismo nič videle. "Mislim, da je že prepozno, " je dejala MAgaya. Takrat pa so začeli množično se dvigovati zračni mehurčki iz dna tolmuna. Gospa Mariana je zavpila: "Malo nazaj dekleta, mokro bo," in stopila sem nazaj ter si zakrila glavo.
30. junij 2013
u50091
u50091
Jasmine
Zračni mehurček se je začel dvigovati in odneslo me je na površje. Ko se je razpočil, sem pomislila, da bom padla nazaj v vodo, toda ko sem pristala na gladini, sem ugotovila, da je trdna kot tla. Pogledala sem na kopno iz zagledala okoli 20 presenečenih deklet in Nino, ki je kot mrtva ležala tam. "Kaj ste ji storile?" Sem se razjezila. Z mislimi sem ukazala vodi, da naj jih napade. Kot bič se je dvignila in oplazila tista dekleta ki so stala. Najstarejša med njimi ni padla, temveč me je skrajno presenečeno gledala. "Pustite jo pri miru!" Sem zaklicala. Nato sem prosila vodo, da naj mi jo nežno poda. Voda se je v velikem valu zgrnila čez rob tolmuna in Nino nežno prinesla sem. Pokleknila sem k njej. K sreči sem še začutila utrip. Preverila sem še glede zlomov in zvinov ali udarcev, a je bilo vse v redu. Takrat pa se je začela Nina ovedati. "Jasmine? Živa si!" objela me je. "O Nina." Objela sem jo nazaj. "Nina, a so te kaj poškodovale?" Z roko sem pokazala na dekleta. "Seveda ne. Pritekle so, ker sem šla iskat pomoč." vstala je in stopila tja. Šele na pol poti se je zavedala, da hodi po vodi. "K..ka..kako je to možno?" se je obrnila k meni. Skomignila sem z rameni. "Ne vem." Hitro je stekla na breg. "Hvala da ste jo rešile." Najstarejša je počasi odkimala z glavo. "Nismo je rešile. sama se je. Zgleda, da je tvoja prijateljica Jasmine vila vode." "Kaj?" Zajela sem sapo. Od malega, od takrat ko sem prvič gledala risanko z vilami, sem sanjala, da sem vila. Da imam moči. Nato so se, ob mojem 10 rojstnem dnevu, začele dogajati rahlo čudne stvrai. Če me je kdo prizadel, se mu je naslednji dan zgodilo kaj slabega. Ogenj me ni opekel, čeprav se po nesreči dala roko vanj. Nekoč ko sem se res razjezila nad nekom, ki me je resno prizadel, izdal in užalil, se je v istem tednu: opekel, skoraj utopil, veter ga je nekam (ne preveč daleč) odnesel in grdo zdelal, padel je v jamo in si zlomil nogo in roko ter doživel ne smrtno nevaren stres elektrike. Vem da zgleda to naravno, ampak meni se ni. In zdaj sem končno dobila potrditev, da sem vila. Nina je zaploskala in stekla k meni ter me še enkrat objela. "Čestitke, Jasmine, kako noro! Moja najboljša prijateljica je prava vila!" Nasmehnila sem se. Nato sva stopili na trdna tla in vodi sem se v mislih zahvalila in ji sporočila, da zdaj odhajava. "No, jaz grem zdaj domov. Kam pa ti, Jasmine?" Se je Nina obrnila k meni. "Najbrž z njimi." Sem pokazala. "ja, z nami boš šla. Tebe pa bomo teleportilari naravnost domov. V mislih si predstavljaj svojo hišo. Prav?" "Prav." Nina je zamižala. Najstarejša, ki se je pozneje predstavila kot Ga. Mariana, je izvedla nek urok in Nina je izginila. Nato se je obrnila k meni. "Ti greš z nami, ne?" "Seveda!" "Vendar draga Jasmine, vedi, da boš morala pokazati še kaj več svoje moči kot samo tole." Stopile smo naprej. Počasi sem prišla iz prvega dela sprevoda v bolj kot ne zadnji del in se zaletela v dekle z modrimi lasmi.

"zdravo! Videla sem, kaj si delala z vodo, in bila si čudovita. Jaz sem Aurora, po zvezdi Auroroa." "Jaz pa Jasmine." Nato sva se zapletli v živahen pogovor in ona mi je pojasnila vse o vilah, šolanju, dveh svetovih, šoli in tako naprej...
30. junij 2013
u50091
u50091
Od zdaj naprej ne bo zgodbe pripovedovalo določeno dekle.
Takrat pa je gospa Mariana ustavila sprevod. "Sedaj pa dekleta, pričakujem, da vse dobite magično ogrlico. Jasmina pa naj pride k meni." Jasmina je odšla k Mariani, ostala dekleta razen Aurore, pa so zavpila: "Collaret de la Màgia!" In vsa so dobila ogrlico, ki je odražala njihovo moč. Tako je npr. vila ki je imela moč glasbe, dobila noto, vila vremena oblak... Jasmine je stopila k gospe Mariani. "Ker še nisem prepričana, katero moč imaš, prosim če zdajle ne sodeluješ." "Razumem." Jasmine je stekla nazaj k Aurori. Zdaj je tudi ta zavpila "Collaret de la Màgia!". JAsmine je z široko odprtimi očmi opazovala, kaj se dogaja. Aurora je zaprla oči in nagnila glavo nazaj. Lasje so ji v nenavadni svetlobi vzvalovili. Z roko je segla k vratu.

Svetloba, ki se je prej poigravala tam, se je spremenila v obesek, preostala pa v v vrvico, ki se je tesno oklenila vratu. Nato je Aurora odprla oči in odstranila roko z vratu. Tam se je bleščalo zlato rumeno sonce. "Uau, sončna vila si." Jasmine je zajela sapo. "Ne, nisem. Svetlobno-zvezdno-sončna, bi prej rekla."
Tudi Sonnia je počakala, da so vsi dobili ogrlice. Nato šele je sama izrekla "Collaret de la Màgia!" Lasje so ji v nežnem vetriču vzvalovili. Na zaprtih očeh se ji je ograla mavrica, ko pa je segla k vratu, se je namesto vetriča dotaknila obeska. Dež se je spremenil v vrvico. NAto je veter odpihnil preostalo. Odprla je oči. Pod roko je skrivala oblak, iz katerega je deževalo, za njim pa se je kazala mavrica. Magaya jo je že čakala. Na njeni ogrlici so bili možgani. No, samo približna podoba možganov.
30. junij 2013
u50091
u50091
Gospa Mariana je stopila naprej in glasno dejala: »Prosim posluh! Sedaj vas bom razvrstila v skupine po 5 učencev.« Naneslo je, da so Aurora, Sonnia in Magaya prišle skupaj. K njim je prišlo še neko dekle, Zala, z vranje črnimi ravnimi lasmi. Na njeni ogrlici se je svetil rožnato – rdeč srček.


Ker je eno dekle še manjkalo, so dobile še Jasmino. »Sedaj pa poslušajte! Najprej morate v tem gozdu poiskati vilo Ljubezni. Ko jo najdete, ji odgovorite na vprašanje. Nato vam bo povedala, kaj sledi. Prav?« »Prav!« je zadonelo. »Tista ekipa, ki prva konča vse naloge, bo sprejeta na našo šolo. Zdaj pa pojdite!« Sonnia, Magaya, Zala, Jasmine in Aurora so se zgrnile na kup. Sonnia, ki se je avtomatsko štela za vodjo, je pogledala Zalo. »Ali nam lahko kaj pomagaš? Tudi ti imaš moč ljubezni.« »Hja, najbrž lahko. Ker obstaja vez med mano in Vilo Ljubezni. Naj poskusim. Vendar potrebujem mir in tišino. Skoncentrirati se moram.« Zaprla je oči in globoko vdihnila. Njena ogrlica je začela žareti. Nato je Zala odprla oči. »Že imam. Za mano!« In odpravila se je naprej. Hodile so šele 5 minut, ko se je Zala ustavila. Pokazala je pred sebe. »V tisto votlino moramo. V bistvu je samo predor, ki nas bo popeljal do gozda vrtnic, kjer živi Vila Ljubezni.« Stekle so in hitro so prišle do predora/votline. Bila je čista tema. »Uh, temačno. Raje imam svetlobo.« Aurora je zaprla oči. Zdaj se je zavrtela njena ogrlica,


In kar naenkrat se je v zraku prikazala krogla svetlobe. Dekleta so se odpravila naprej. Votlia je bila dolga in v njej je bilo vlažno ter mokro. To jih je zelo motilo, in skoraj so spregledale steno. »Kaj pa zdaj?« Magaya se je obrnila po pomoč. »Ne vem.« Sonnia je skomignila z rameni. »Ali kdo ve, kako pridemo mimo te stene iz zemlje?« »Mogoče jaz vem.« Jasmina je stopila do stene in nanjo položila roko. Poskusila se je povezati z zemljo. Mogoče ima tudi moč zemlje? Začutila je zemljo. Da jo sprejema. In utrjuje njeno vez. Začutila je, kako se pokorava njenim mislim. V mislih ji je naročila, da naj se odpre, in jih spusti skozi. Z groznim tresenjem se je stena počasi razdelila na pol in dekleta so stekla naprej. »Uau, vila zemlje in vode! To postaja zanimivo,« ji je pomežiknila Aurora. »Ja, ker so po navadi takšne kombinacije samo med vetrom in vodo ter kovino in ognjem.« je Magaya stopila zraven. Takrat pa so zagledale Ljubezensko Vilo.



Sedela je na gugalnici. Ko jih je opazila, se je nasmehnila. »Pozdravljena, dekleta. Vsako leto takole dobim obiskovalce. To je lepo, ker je drugače tukaj zelo samotno. In Zala, začutila sem tvojo vez. Čestitam, ne spomni se vsako dekle tega. Ter Jasmine. Vila zemlje, kaj? No, vem da ste tukaj zaradi naloge. Torej poslušajte! Želim da mi poveste odgovor na tole vprašanje: Zakaj sta barvi ljubezni rdeča in bela ter kakšen pomeni imata?« Zala je skočila v zrak. »To je pa enostavno! Rdeča predstavlja romanco, ognjevitost, strast, bela pa brezmadežnost, nežnost, lepoto te ljubezni.« »O, to je pa zelo dobro, Zala. Sedaj ti lahko izdam, da je tvoja doble màgia glasba. In, naslednja naloga je poiskati Vodno Vilo. Pridite za mano.” Tlesknila je s prsti. Obleka se je spremenila.



“Kar za mano, prosim.” Dekleta je odvedla do skrivne jame. “Kar naravnost pojdite, pa boste tam.” “Hvala!” “Ni za kaj!”
30. junij 2013
u50091
u50091
Ups, napaka. Slike so takšne:
2.:


3.:

30. junij 2013
u50091
u50091
Odpravile so se naprej. Kmalu so ugotovile, da pravzaprav hodijo po močvirju. Kar naprej je rosilo in megle so se vlekle povsod. “Uh, to pa je ndležno!” Magaya se je ravno pripravljala, da se obrne in odide, ko je Sonnia vzkliknila; “To lahko jaz uredim!” Dvignila je roke. Ogrlica je zažarela.



»Tako!« Nehalo je rositi in tudi megle so izginile. Sonce je posvetilo in mavrice so bile vsepovsod okoli. »Kje pa bomo našle Vodno Vilo?« Jasmine se je ozirala okoli. »Tukaj je cel kup mlakuž, ribnikov in jezerc. Lahko je kjerkoli.« »To ni res.« Magaya se je nasmehnila. »Kolikor jaz vem, je Vodna Vila iz čiste vode. Ona je čista, kristalno čista voda. Prebiva torej nekje, ker je voda izjemno čista. Poleg tega ne mara preveč svetlobe, obožuje pa slapove. Torej temnih krajev z slapom in kristalno čisto vodo pa tukaj ni veliko. Mislim da vem za enega. Za mano!« Stekla je na desno. Ostala dekleta so ji sledila. Kar naenkrat pa se je Magaya ustavila. »Ojoj. Ta kraj si je tako podoben. Ne vem več kam.« »O ne.« Sonnia je brcnila nič hudega sluteč kamen. »Počakajte! Že vem!«



Zaprla je oči, si uredila misli. »Tjale je treba!« Z roko je nekam pokazala. »Gremo!« In so odšle naprej. Toda pot jim je ustavila pregrada ognja. Gorel je pred edinim mostom, ki je vodil čez prepad do Vodne Vile. »Tole bom jaz uredila. Nazaj!« Aurora se je zbrala. Zajela je magijo in jo vrgla v ogenj. Nobenega učinka. »O ne, kaj bomo pa zdaj?« Sonnia je zamahnila z roko. »Naj še jaz poskusim! Dež!« Prikazal se je oblak in začel deževati na ogenj. A ta ni postal nič manjši, še bolj se je vzpel. Takrat je naprej stopila Jasmine. »Bom poskusila še jaz.« Stopila je čisto k ognju. Ni se menila za vročino. Hotela se je povezati z njim. Poskušala je. Klicala je ogenj k sebi. In začutila je vez. V mislih je ukazala ognju, da naj se umakne. In se tudi je. »Uspelo ji je!« Aurora jo je prva objela. »Vila vode, zemlje in ognja? Noro!« Jasmine se je samo nasmehnila. »Gremo naprej!« Sonnii ni bila ravno všeč pozornost, s katero so vsi obkladali Jasmino. Kmalu so pritekle do krasnega, temačnega, kristalno čistega, v katerega se je zlival slap tolmuna. »Vodna Vila!« Jasmine jo je poklicala. V vodi je začelo nekaj brbotati in širok bič vode se je dvignil in izoblikoval v postavo.



»Ja, drage vile. Tukaj sem.« »Vodna vila, upam da veš, zakaj prihajamo.« sonnia je sklenila vajeti prevzeti v svoje roke. »Seveda vem. In uganka oziroma vprašanje je sledeče: Kje v vodnem krogu nastopijo in pomagajo vile? Kje je to res in kje v to verjamejo ljudje?« »Ljudje verjamejo, da je mavrica vilinsko delo, a ni. Vile pomagajo pri oblakih.« »Bravo, Magaya. Prav imaš. No, lahko ti izdam, da bo tvoja Doble Màgia tehnologija. In Jasmine. Očarala si me. Dobro ti gre! Sedaj pa zaprite oči, prosim. Morate najti Vilo Krilatih Živali. Tja vas bo spravila voda.” Dekleta so zaprla oči. Voda jih je ovila in odnesla naprej.
30. junij 2013
u50091
u50091
“Uau.” Aurora je zajela sapo. “Ta kraj je neverjeten!” Stale so na gričku, poraslem z nežno zeleno travo. Kamorkoli so pogledale, so videle enako pokrajino; nekaj dreves, trava, rože, grmi... “Kam naj gremo?” Sonnia ni bila prepričana. “To je še hujše kot iskanje Vodne Vile.” Jasmine se je ogledovala okrog. “Mislim da imam rešitev,” je Sonnia počasi dejala. “Če je Vila Krilatih Živali, torej ptičev, metuljev, mora biti ravno na pravem mestu.” “Kako to misliš?” Zala jo je presenečeno gledala. “No, tam mora biti ravno dovolj vode in sonca za rože, dovolj vlage za drevesa, reka v bližini... Samo preiščimo območje ob reki pa bo.” Stekle so pregledovat. Kmalu je Magaya nekaj zagledala. “Je tole to?” dekleta so se zbrala pri njej. Vsa so se zazrla v visoko in strmo pobočje. Na njem so lahko videle obrise nekakšnih živali, dreves... “ja, najbrž je to to, “ ji je potrdila Sonnia, “samo kako bomo prišle gor? Prestrmo je za plezanje, leteti pa še ne znamo.” “Saj so tamle stopnice,” ji je pokazala Aurora, “samo veter okoli pobočja preveč piha. Odpihnilo bi nas stran.” “Prav imaš.” Zala ji je pokimala. “Kaj pa ti, Jasmine? Jasmine?” Presenečene so ugotovile, da je odšla tik do pobočja. “Jasmineee! Kaj počneeeš?! Pridi doool!” Toda Jasmine je nakazala, da ne sliši. Stala je tik ob meji divjaškega vetra. Roki je stegnila pred sabo in se trudila povezati z vetrom. To ji je po manjšem naporu tudi uspelo. Vetru je ukazala, da naj neha bučati, ter z ekipo stekla na vrh. Tam je med vsemi živalcami ležala tudi Vila Krilatih Živali.



»Pozdravljena, dekleta. Čakala sem vas. No, ne bom zavlačevala. Vprašanje je sledeče; Kako se imenuje ta planota? Planota izobilja ali Vetrovna planota in zakaj .« Sonnia je hitro zavpila; »Planota Izobilja, saj ima vse, sonce, veter, dež, mavrico, oblake…« »Bravo, Sonnia, in tvoja Doble Màgia je gibčnost, valovanje. Pa tudi ti, Jasmine, si se zelo izkazala. Čestitke! Zdaj pa skočite dol z planote.” “Kaj?” Zala je skoraj omedlela. “Ja, to vas bo preneslo naprej. Poiskati boste morale Vilo Vodnega življenja. Vso srečo!” Dekleta so se opogumila in skočila v veter. Ta jih je takoj ponesel drugam.
30. junij 2013
u50091
u50091
Na tla jih je postavil sredi majhnega otoka.



Bil je, kamor si pogledal, edini otok v vsem širnem morju. “Okej, a zna katera dobro plavati?” Aurora je prst previdno pomočila v vodo. “Jaz. Toda kaj nam to koristi?” Jasmine si je lase vgla čez ramo. “Ne vem. Morje je velikansko. Prav tako ne moremo nikogar vprašati, če je videl Vilo, saj ni nikogar tu.” “Hej, jaz imam idejo! Kaj pa če prosim sonce, da mi pomaga?” Aurora je stopila na rob otoka, zaprla oči in dvignila roke. “Misliš da bo delovalo?” Sonnia ni bila povsem prepričana. Magaya se je nagnila k njej in ji ziho odgovorila: “Upam da bo, nisem pa sigurna.” Takrat pa je Aurora zavpila, da je Zala kar poskočila. “Delovalo je! Imamo jo! Samo...” Obstala je sredi stavka. “Ja, samo kako pa bomo pršle tja?” “Ojoj...” Magaya je zmajala z glavo. “Že vem kaj bomo! Aurora, kam naj gremo?” Jasmine je stekla do vode. “Tja na sever, ne, malo bolj desno, še malo... Tako ja. Naravnost kakšen kilometer pa jo bomo našli.” “Prav.” Jasmine se je z roko dotaknila vode, ter ji ukazala, da naj postane trda. “Vodi nas, Aurora. Naj te ne bo strah, kar stopi na vodo.” Aurora je bila negotova, in previdno je stegnila nogo, pa še drugo. “Gremo za mano!” In dekleta so počasi in z strahom prišla za njo. Odpravile so se naprej. Med sprehodom po vodi je Jasmine šla do Magaye. “Kaj je to Doble Màgia? Vse vile so govorile o tem.” “No poslušaj, Jasmine. Vsaka vila nima samo ene smeri, iz katere črpa magijo. Ko je dovolj stara in zrela dobi še drugo. Moja druga bo očitno tehnologija, Zalina glasba, Sonniia gibčnost, valovanje, Aurorine pa še ne poznam.” “Hvala, Magaya. Kaj pa...” Njun pomenek je prekinila Aurora. “Tu smo. Točno pod nami je Vila Morskih živali.” Jasmine je stopila naprej, se dotaknila gladine morja in kar naenkrat so plavale v velikem zračnem mehurčku. Ta se je počasi potopil v smeri, ki jo je nakazala Aurora. Toda zadel je v kovino. “Hej, kaj pa je to?” Aurora je presenečeno zajela sapo. “Najbrž nova prepreka.” Zala se je zazrla v kovinsko škatlo. “Kako naj pridemo tam mimo, če smo ujete v tem mehurčku? Razdreti bi ga morale, da bi lahko vsaj poskusile.” “Sonnia, odlična ideja!” “Res?” Sonnia je bila presenečena nad Jasmininim odzivom. Ta je ni niti poslušala, samo tlesknila je s prsti in kar naenkrat je vsaka plavala v svojem mehurčku. Jasmina je svojega razdrla in se z dlanjo dotaknila kovine. Ni je dušilo, saj se je voda odmikala od nje. “Daj no...” je pomislila. Kovina se ji je bolj upirala kot ostali štirje elementi in pri vspostavljanju vezi je porabila več časa in energije kot prej, a po tistem pogovoru z Auroro je vse razumela. Ogenj, voda, zemlja, zrak in kovina so sestavljali zvezo 5 elementov. In ona je imela moč 5 elementov, toda najprej se je morala povezati z njimi, da je dobila njihovo moč. Ne more se vsaka vila povezati z elementi, saj jo lahko to ubije, če ni prava. Aurora ji je povedala tudi, da je kovina najmočnejša. In zdaj se i hotela povezati! Ali pač? Ja se je povezala! Začutla je novo moč ter dobesedno razstrelila kovinsko steno. Takoj tam pa so tudi zagledale Vilo.



»Pozdravljena, draga dekleta! Težko pot ste pripotovale do sem. No, in vprašanje je takšno: zaradi koga ali česa uspeva življenje v morjih, uspeva življenje drugje, se pretaka vodni krog, poteka ljubezen, so ljudje?« »U, u, to pa jaz vem! Zaradi sonca! In drugih zvezd!« »Ja, Aurora. Čestitam ti za tvojo pamet pri iskanju poti in vprašanju, ter ti s ponosom povem, da je bo Doble Màgia vse, kar je povezano z svetlobo in rumeno barvo. In Jasmine. Sedaj upam da veš kaj si. No, pa vaši gospe Mariani povejte, da jo lepo pozdravljam, in da je skrivnostna beseda Muren.” “Muren kaj?” Aurori od veselja ni bilo čisto jasno, ampak tudi ni mogla vprašat, saj jo je Vila teleportirala nazaj.
30. junij 2013
u50091
u50091
“Ste že nazaj? Kako je bilo na potovanju?” Gospa Mariana je vstala s štora in sotpila naprej. “Super je bilo. Dobile smo odgovore in..” Sonnii je glas zamrl. Upala je, da bodo prva skupina, a je na žalost zagledala 5 drugih deklet. “A to pomeni da nismo prve?” “Kaj? Kako je to možno?”Vila Krilatih živali je vendar rekla, da smo prve pri njej.” Aurora je bila skrajno presenečena. “Pri njej ja, ampak ne prve pri Vili Morskih živali,” je zamorjenu ugotovila Magaya. “Muren!” Zala se je zbudila iz omedlevice. Sovražila je teleportacijo. “Kaj?” Mariana ji je pomagala vstati. “Tista ekipa je bila res pred vami, toda ni vedela tega gesla. Očitno je izpustila par vil. Čestitke, sprejete ste na šolo!” Tlesknila je z prstom in kar naenkrat so stale v šolski avli Egona, na sebi pa so nosile šolske uniforme,



“Bljak, zakaj moramo nosti uniforme? Sovražim jih!” “Meni so pa všeč. Črno belo.” Magaya je pogladila krilo. “In Sonnia, lepo bi bilo, če bi ti bilo vsaj enkrat za spremembo kaj všeč.”“Kje pa je Jasmine?” Aurora se je razgledala okoli. “Ostala je tam. Nisi videla?” Zala jo je plaho dopolnila. “Ne nisem. Okej punce, kateri razred je naš?”
“Ja gospa učiteljica Mariana?” “Sama dobro veš, draga Jasmine. Si dobila moč? Pokaži mi ogrlico.” “Prav. Collaret de la Màgia!« Jasmini so v vetriču vzvalovili lasje. Voda ji je zmočila, ogenj posušil. Pod roko, ki jo je pomaknila k vratu, se je kovina nemudoma spremenila v obesek, zemlja pa v tesno prilegajočo se vrvico. Odprla je oči. »uau, zelo lepa ogrlica!«



“Ja, Jasmine, zdaj si vila elementov. Uporabljaj svojo moč pamento. Upam seveda da veš, da zvezda predstavlja elemente, če ima bisere”
30. junij 2013
u50091
u50091
“Torej, tole je naša soba?”
https://apyls.hci.edu.sg/2012/overview_files/bs_room.jpg
Sonnia je prezerljivo vrgla kovček na posteljo. “Izjemno majhna, slabo opremljena.. in končno, 3 dekleta v ENI sobi? So resni? Uh, pogrešam dom. Zakaj nima vsaka svoje sobe? No, zdaj je kar je. Rapored je sledeč: jaz, Magaya in Zala skupaj, v tisti sobi sta pa še Jasmine in Aurora.”
Jasmine se je vsedla na posteljo. “Aurora, povej mi kaj več o sebi. Skoraj nič te ne poznam.”



(premika se)
“Hja, rodila sem se kot potomka ene izmed najpomembnejših družin na planetu Anenu. Skoraj tako kot princesa. Oba dva moja starša sta vilinca in smo grozno bogati. Glede mojih modrih las pa obstaja nekakšna zgodba. Ko sem se rodila, sem imela svetle, blond lase.



Toda na svoj 7 rojstni dan sem se igrala zunaj in iznenada mi je žarek sonca lase spremenil v modre. Poglej, tukaj imam sliko. Tu so še svetli, šele kasneje so se mi tako potemnili.



In ja, tako imam zdaj modre lase.”
30. junij 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg