Forum
še ena zgodbica, ki vklučuje enega naših petih cukrov upam de boste bral
PREDGOVOR

Mislila je, da se je njeno življenje končalo. Da bo kmalu spet začutila njegove mehke ustnice na svojih. Njegove močne roke, ko jo bo prižel bliže k sebi. Da bo zagledala njegove prelepe oči, ki jo gledajo, polne ljubezni. Mislila je, da bo znova srečna. Da bo znova srečna z njim. Vendar se stvari nikoli ne razvijejo kot bi mi pričakovali. Razvijejo se tako, da se vedno lahko končajo. Da se lahko končajo v trenutku, pa naj bo ta trenutek srečen, žalosten ali mešanica vseh čustev skupaj.
15. september 2013
hope you like it
Part 1

''Sovražim ga'' je z gnusom v očeh pomislila Rina, ko je opazovala svojega brata, kako se poljublja z njeno najboljšo prijateljico. Zadnje čase se sploh ni zmenil zanjo.
Zavzdihnila je in pograbila prvo knjigo, ki ji je prišla pod roke. Ko je brala so jo strašansko motili zvoki poljubljanja v ozadju, ki sta jih proizvajala Jack in Alex. V besu nad bratom je ustnice močno stisnila skupaj in knjigo jezno počila na mizo. Vstala je, pograbila jakno, se obula in se odpravila v garažo. Nadela si je čelado, odprla garažna vrata in splezala na svoj motor. Vžgala ga je in hitro odpeljala iz garaže. Vedela je kam mora iti. Tam je bila vedno dobrodošla.
Že čez nekaj minut je zapeljala na znan dovoz. Ugasnila je motor, splezala z njega, si snela čelado in jo pospravila v 'prtljažnik'. Stopila je čez dvorišče proti vratom in pozvonila. Odprla ji je še predobro znana oseba.
Ericu je na obrazu počival miren nasmeh, ki se je še razširil ko jo je zagledal.
''Hej, babe'' je rekel. ''Pogrešal sem te'' je dahnil v njene lase, ko jo je objemal.
''Tudi jaz tebe'' je zamrmrala v njegove prsi in se še tesneje privila k njemu.
Povlekel jo je v hišo in za sabo zaprl vrata. Medtem, ko je zaklepal si je sezula čevlje in si slekla jakno, ki jo je obesila na obešalnik. Pogledal jo je, jo prijel za roko in povlekel po stopnicah navzgor v njegovo sobo. Zaprl je vrata za seboj in jo strastno poljubil. Ko se je odmaknil je na Rininih ustnicah igral nasmeh. Končno je dočakala njegov poljub. Vrnil ji je nasmeh in jo ljubeče pogledal. Z okenske police je vzel kamero in se nasmehnil.
''Gremo igrat?'' jo je vprašal. ''Dan je že tu'' je razložil uporabo množine. Rina se je nasmehnila in veselo pokimala. Prijel jo je za roko in jo odvedel do vrat na koncu hodnika.
Rina je dobro poznala sobo – v njej je že velikokrat bila. Dobro znane zelene zavese so se lepo skladale z njenimi očmi. V desnem kotu so stali bobni na katere je velikokrat neusmiljeno udarjala Holly, v levem pa so počivale klaviature za katerimi je že stal Dan. Nasmehnila se mu je in ga pozdravila. Na sredini sobe sta na stojalih stali dve kitari – ena električna in ena navadna – ter dva mikrofona. Na steni za glasbili pa se je bohotil napis, ime njihovega benda – Lonely Demons.
Eric jo je povlekel na sredino sobe in ji v roke potisnil kitaro, sam pa se usedel na stol, tako, da je predstavljal publiko.
''Kje je Holly?'' se je obrnil k Danu.
''Rekla mi je, da nam mora povedati nekaj pomembnega'' je skomignil z rameni.
15. september 2013
next
16. september 2013
p.s.: zdej bom pisala v prvi osebi, ker se mi zdi da je to bolš
hope you like it
********************************************************
Eric je zavzdihnil in se na slonil na naslonjalo stola, medtem ko sem uglaševala kitaro. Pri vratih zazvonilo. Dan je v trenutku dvignil pogled in se pognal dol po stopnicah. Vedela sem kako pogreša Holly.
Z Ericom sva počasi prišla za njim. Na dnu stopic sva obstala. Policijski načelnik nama je pokimal v pozdrav.
''Dober dan. Mislim, da vsi vemo, da se nisem prišel oglasit kar tako'' je rekel. Z pogledom je premeril zbrane v sobi. ''Upam, da vas novica ne bo preveč pretresla'' je nadaljeval. ''Holly Wood je mrtva. Sklepamo, da je naredila samomor, vendar ne vemo zagotovo'' je povedal bistvo.
Dan se je zgrudil po tleh in začel krčevito ihteti. Zmajeval je z glavo, kot bi hotel sam sebi dopovedati, da ni mrtva.
Resnica me je zadela kot strela z jasnega. Holly je mrtva.Mrtva je in nikoli več je ne bo nazaj. Sesedla sem se na tla, po licih so mi začele drseti solze. Kar naenkrat se je pojavilo kup vprašanj. Zakaj je to naredila? Je bil kriv kdo od nas? Zakaj nas je pustila na cedilu? Zakaj je pustila Dana samega prav zdaj?
Morala sem se opomniti, da sem verjetno šla predaleč. Holly nebi zapustila Dana. Za smrt je morala imeti tehten razlog. Ko sem pomislila na njeno ime se mi je iz oči vlil nov slap solz. Kar naenkrat sem v srcu začutila praznino, neznansko veliko praznino, ki je ne bo moglo zapolniti nič, prav nič. Nikoli več je nebom mogla poklicati Hollywood, nikoli več je ne bom mogla objeti, ji praviti mojih neumnih problemov. Morala bi opaziti, da je z njo nekaj narobe saj se je zadnjih nekaj dni obnašala čudno. Bila je žalostna in jaz tega nisem opazila zaradi mojih trapastih problemov z bratom. Sovražim se.
21. september 2013
neeeeeeeeeeeeeext
21. september 2013
nnneeexxxtt
this is AW-SOME!
22. september 2013
thanks
MAYBE zvečer pride next
22. september 2013
more prit
22. september 2013
okej bom napisala
22. september 2013
jes!
22. september 2013
next
22. september 2013
u151943
u151943
Ñexxxt
23. september 2013
sorite punce ka učeri pol ni blo nexta sam sm ob 10 zvečer ugotovila da mam še ful naloge za narest
vem de sm idiot in mi ni treba govort da sm

pa thanks da berete
23. september 2013
next
23. september 2013
next
03. oktober 2013
nexti
04. oktober 2013
če bo čas nextam jutr
če pa ne bo časa se pa loh zahvalte moji prfoksi za matematko
js upam de bo cajt
05. oktober 2013
Sorite ka tok dolg nism nextala sam mamo zdej ful naloge v šoli
hope you like it
******************************************************************************************************************
Hodila sem peš proti domu. Eric je zaradi moje varnosti zaščitniško predlagal, da motor pustim pri njemu v garaži. Če bi bil dan navaden, če ne bi umrla Holly, bi se mu morda še upirala.
Ob omembi njenega imena v moji glavi so mi po licih spolzele solze. Nevem kaj bi naredila, če bi umrl Eric. Verjetno bi se tudi sama vrgla z mosta.
Zavzdihnila sem, ko sem prišla do domačih vrat. Še pred dvema dnevoma sem razmišljala kako bolje bi bilo zame, če bi se preselila k Holly. To je zdaj popolnoma nemogoče. Holly ni več.
Ob kruti resnici so se mi po licih znova vsule solze. Nemo sem odprla vrata in se tiho kolikor sem lahko odplazila v svojo sobo. Ko sem za sabo zaprla in zaklenila vrata, sem odšla do postelje in se ulegla. Bila sem utrujena od današnjih dogodkov. Naslonila sem se na komolce in prižgala radio, ki je počival na nočni omarici poleg postelje. Predvajala se je pesem, ki sva jo še pred par dnevi poslušali s Holly. Ob ponovnem spominu nanjo so mi iz oči spet vlile solze. Glavo sem položila na blazino, ki sem jo v nekaj minutah popolnoma premočila s solzami. Nisem vedela kdaj sem zaspala. Vedela sem samo to, da hočem Holly nazaj.
*******************************************************************************************************
Zbudilo me je prepevanje ptic. Skozi okno sem lahko videla svetle sončne žarke, ki so sijali na mojo posteljnino in osvetljevali mojo pusto sobo. Zavedla sem se, da zgledam grozno, ko sem se opazovala v ogledalu nasproti postelje. Lasje so mi štrleli na vse strani, maskaro pa sem imela razmazano po celem obrazu. Razvlečena bela majica, ki mi je bila še včeraj strašansko všeč, je visela na meni in mi sploh ni pristajala kot sem sprva mislila. Vstala sem in trmasto mislila na to kaj bom jedla za zajtrk in ne na včerajšnji tragični dogodek. Nikakor si namreč nisem hotela priznati, da se je to res zgodilo.
Še vedno sem imela oblečene temne kavbojke od včeraj. Obžalovala sem ker se včeraj nisem preoblekla. Zavzdihnila sem in stopila do garderobne omare zraven kopalničnih vrat. Ven sem vzela ponošeno trenirko, majico s kratkimi rokavi in sveže spodnje perilo. Stopila sem v kopalnico, za sabo zaprla vrata in se slekla. Stopila sem pod tuš in prižgala vročo vodo. Želela sem, da spere z mene vso bolečino. Ugasnila sem vodo, stopila izpod tuša in se zavila v veliko brisačo, ki je visela na stolu. V grlu sem imela že celo jutro ogromen cmok. Nisem mogla jokati, četudi bi hotela – kot da bi mi čez noč zmanjkalo solz.
Razčesala sem svoje mokre lase in si oblekla spodnje perilo. Nase sem navlekla majico in si lase z gumico spela v čop. Oblekla sem še trenirko in odšla v svojo sobo, kjer sem na nočni omarici opazila svoj telefon. Vzela sem ga v roke in ga prižgala. Polno neodgovorjenih klicev od Erica. Lahko bi vedela, da bo klical. Skrbelo ga je zame.
V tistem trenutku je telefon v mojih rokah začel vibrirati in mi s tem sporočal, da me nekdo kliče. Neznana številka. Čudno. Oglasila sem se.
''Prosim?''
******************************************************************************************************************
Vprašanja:
Kdo je klical?
Kritike, pohvale...?
nextam?
05. oktober 2013
Neeeext
06. oktober 2013
nnnneeexxttttt <33
06. oktober 2013
nexxt <333
sam drgač bi lh mal slikc gor dala
06. oktober 2013
kerih slikc? a od Rine pa Erica pa teh?
06. oktober 2013
grem iskat slike
06. oktober 2013
slike dobite skupi z nextom ker me jebeni računalnik zajebava
06. oktober 2013
u82298
u82298
next
06. oktober 2013
next
07. oktober 2013
enkat si bom vzela cajt pa še druge slike poiskala
Rina:
https://data.whicdn.com/images/21227966/tumblr_lxc8zfld1r8l91oo1_1280_large.jpg

kle mate nextek ljudje
________________________________________________________________________________

https://24.media.tumblr.com/tumblr_m5p39ev19y1qb5z8to1_500.jpg
Na drugi strani linije sem zaslišala neznan ženski glas, ki me je vljudno pozdravil.
“Dober dan. Sem tajnica Simona Cowela in kličem ker me je gospod Cowel prosil naj vam povem, da je slišal za vaš bend in želi, da se prijavite na avdicije za X-factor, da vas sliši še v živo.”
Požrla sem solze in ji odgovorila.
“Oprostite vendar tega ne bomo naredili. Zgodila se je smrt naše bobnarke. Upam, da razumete, da za njo vsi žalujemo. Mislim, da bi se fanta strinjala, če bi bila tukaj.” Vse to sem povedala s tresočim glasom zadržujoč solze.
“Popolnoma razumem. Vendar mi je gospod Cowel rekel, da naj se za vsako ceno potrudim, da vi pristanete in pridete na avdicijo saj imate čudovit glas. Povedala mu bom, da ste zavrnili ponudbo, a če se čez nekaj časa premislite pokličite na to številko. Nasvidenje, želim vam lep dan.”
“Enako. Nasvidenje.”
Zavzdihnila sem in odložila telefon na omarico. Ponoven spomin na Holly je opomnil na veliko praznino v mojem srcu in vsa bolečina je spet prišla na plan skupaj s solzami, ki so že polzele po mojem obrazu ter močile moja lica.
Telefon se je oglasil in mi sporočil, da sem dobila sporočilo. S težavo sem vstala in si obrisala premočena lica. Z omarice sem ponovno vzela telefon in odprla sporočilo.
“Morava se pogovoriti Rina. Pridi k meni domov čimprej. Xoxo Eric”
Nobenega ljubim te, rad te imam. Vedela sem, da mora biti nekaj hudo narobe. Vstala sem in si oblekla jakno, ki je bila položena na stol pri pisalni mizi. Odšla sem po stopnicah navzdol, si obula svoje bele Converske in stopila na svež zrak. Peš sem se odpravila do Ericovega domovanja.
Že čez nekaj minut sem zagledala veliko drevo na njihovem vrtu na katerega sva plezala, ko sva bila otroka. Spraševala sem se kaj mi mora povedati. Potem me je prešinilo. Mi namerava dati konec?
________________________________________________________________________________
tisto zadnje je bil namig
sam ne bo čist tko
Teorija?
Kritike? (pohval ne sprejemam)
Next?
07. oktober 2013
js nemaram mojga compa...
kliknte na linke moj comp je neki zajebou
07. oktober 2013
next!
26. oktober 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg