Forum
Močan veter je drl skozi njene lase, noge je imela do gležnjov v vodi. Bila je že temna noč, črna brez kančka zvezd, brez nikakeršnega upanja. Luna je samevala na vrhu neba, med veliko črno praznino. Zunaj ni bilo nikogar. Stala je pod starim mostom, kjer je tekla mirna reka, tiho je rekla mirni in otožni reki:"V tej temni in črni praznini tiho in mirno plavaš, a nikoli ne bom pozabila, ko si mi vzela osebo, ki mi je največ pomenila, bilo je že davno tega, takrat si bila reka, ki je živo in močno drla v bregove, reka ki ga je mučno in kruto utopila na dno voda, bila s ista reka ki zdaj mirno in otožno teče pod starim mostom, ta ki mi je pred 8 leti, ko sem bila stara le 7 let vzela očeta." V tistem trenutku bi bila najraje mrtva, na licih je začutila mokre kapljice dežja, ljubila je dež.
11. julij 2017
Sophie Hyles
Sophie Hyles
Neeext! Lahko bi dodala še kakšno sliko.
11. julij 2017
Next
11. julij 2017
Next
12. julij 2017
še en Next pa grem naprej
12. julij 2017
Next
12. julij 2017
to ni blo glih ampak naj bo

Stekla je do osamljenega pokopališča, ki je stal zraven temnega gozda. Usedla se je zraven očetovega groba in mu povedala vse, kar ji je ležalo na duši, čeprav je vedela, da je ne more slišati. Njene solze so bile vse močnejše. Začelo je močno liti, strele so grmele na nebu, odnašalo je drevesa, oblaki so bili črni kot temna praznina v človeškem srcu. Ampak ona je bila še vedno tam, še vedno je sedela zraven svojega očeta. Njeno srce se mu je odprlo, vsa žalost mu je bila izpovedana. Obupala je nad človeštvom.
12. julij 2017
Sophie Hyles
Sophie Hyles
Next!Ful dobr!!!!
12. julij 2017
dobr ti gre kr tko naprj Next
12. julij 2017
Next
13. julij 2017
Nato je videla prečudovito bitje, bil je črn, prečudovit volk. Stal je tam in jo gledal, vstala je, on pa se je obrnil in počasi začel teči. Previdno mu je sledila, noge so jo že bolele saj je volk tekel globoko v gozd, bila je utrujena in najrajši bi se sesula na udobno pojstlo v toplem stanovanju z dosti hrane, a odločila se je, da se ne vrne nazaj, nikoli več med zlobno človeško raso, ni vedela niti zakaj sploh sledi temu volku, ampak jo je nekaj vleklo, neka sila, kjer ni občutila nobene zlobe. Volk se je naenkrat ustavil, sredi gozda, kjer ni bilo ničesar, le drevesa in slišalo se je samo ptičje petje. Nato pa je videla nekaj čudnega, izgubila je ves glas, ni mogla niti več kričati, bila je čisto tiho, volk je sedel tam in...
14. julij 2017
Next
14. julij 2017
Next
14. julij 2017
Vau tole je zelo dobro! Hvala za link! Next
15. julij 2017
Next
16. julij 2017
volk je sedel tam in gledal v njegov obraz, sredi gozda je bil bel strašen duh, lebdel je nad tlemi in jo gledal, tiho je stala in se mu hotela previdno približat, bilo jo je strah, duh se jo je dotaknil in rekel: "Pogrešal sem te ljubica moja." Prelile so jo solze in tiho je rekla: "Nikoli več me ne zapusti, kako si mi lahko naredil kaj takega." Objela ga je, ampak duh je nenadome izginil, začutila je le še lahek vetrič. Volk jo je začudeno gledal in ni imel pojma kaj se dogaja, naslonila se je na drevo in se usedla, hotela je pozabiti na vse to in se zjutraj zbuditi, kot da bi bile to sanje. Zaprla je oči in hotela je pozabiti na vse skrbi in nehati misliti. Začutila je mehek kožuh na svojih kolenih, odprla je oči in zagledala kako volk mirno leži in jo začudeno gleda, končno se je vsaj malo nasmejala. Zaprla je oči in zaspala, ko se je zbudila je čutila nekaj slinastega in mokrega na ustih...

Next?
kako se vam zdi?
kritike/pohvale?
16. julij 2017
nadaljuj tako super pišeš ... lahko bi daljše pisalaa zgodbe... Next
16. julij 2017
Next! supr
16. julij 2017
neexxttt
16. julij 2017
Odprla je oči in zagledala malega kosmatinca. Sploh ni občutila več žalosti, nasprotno, končno je spet občutila veselje. S težavo je ostala, saj to ni bla glih udobna noč. Pobožala je volka, volk pa se je kot pes ulegel in obrnil na hrbet. Nasmehnila se je. Šla je nabrat nekaj vej za ogenj, on je pa verjeno šel po hrano, čez nekaj časa se je volk prikazal pred njo z, uhh, mrtvo mišjo. Bila je vesela, da ji zaupa, ampak ni bla glih vesela za to miško. Ampak čutila je nekaj čudnega v srcu, neka praznina se je zapolnila. Ni več čutila niti malo žalosti, imela je željo do življenja. On je bil tisti, ki jo je prpelal do očeta in še boljše začela je spet vrjeti v čudes sveta. Objela ga je z vso silo in mu rekla da ga ima rada, v očeh so se ji nabrale solze, ampak ne od žalosti, ampak od veselja. On pa, veselo je mahal z repkom, no ja ni vedela, da volkovi mahajo z repom tudi. In potem spet slinast poljub, ampak če se ljudje lahko, zakaj se nebi smel človek in žival. Nabrala je še par hrane kar se je lahko našlo inse je že začelo temniti, kdo bi vedu da dan tako hitro mini. Ulegla se je zraven drevesa in volk se je ulegel zraven nje. Pogledala je v zvezde in pomislila kako srečna je lahko in v zvezdah je videla spet upanje, upanje ki ga že dolgo ni izkusila, ampak najbolj žalostno pa je bilo, da je nihče sploh ni pogrešal. Zjutraj ni čutila nobenega slinastega poljuba, to je bilo čudno, odprla je oči in nikjer ni videla volka. Nato pa je slišala nekaj, prišel je nek fant, bil ji je nekam znan. Zraven sebe pa je imel volka. Še preden je izrekla besedo, ji je rekel da ga je rešil iz vode ko se je utapljal in mu je sledil ko se je vračal sen. Nekaj pa ji ni bilo jasno, ni vedela za nobeno vodo blizu, ampak to ji ni bilo pomembno. "Kaj pa delaš sredi temnega gozda, kjer ni nikogar?" jo je vprašal. Ona pa mu je preprosto odgovorila: "Obupala sem nad človeštvom, nočem živeti več zraven človeške zlobe, ko sem spoznala volka sem prvič spoznala, kaj pomeni sreča, kaj pomeni ljubezen." "Tudi jaz se strinjam, da so ljudje zlobni, tudi jaz sem zbežal od doma, ko, ko sem videl kako zlobni so ljudje." ji je rekel, začutila je nekaj v srcu, občutek ki ga še ni. Spogledala sta se in približala drug drugemu, objela sta se in začela poljubljat (sej vem ewww). Ko sta sedla poleg ognja je volk začel noro renčati, čudno ji je bilo saj ga je rešil, mislila je da je le ljobosumen. Fant ji je začel pripovedovati zgodbo, da je nekoč živel fant, ki je prečkal goro, da je lahko prišel do rože ki jo je želela punca in potem umrl in da se je žrtvoval za njuno ljubezen, zaprla je oči in zaspala...

Next?
kako se vam zdi?
kritike/pohvale?
20. julij 2017
aja pa a imate kakšne teorije kaj se bo zgodil?
20. julij 2017
Odlično ker si dala daljše nexte! Odlično je. Nimam pa teorije kaj se bo zgodil ker sm slaba v teorijah... Next!
20. julij 2017
ful dobra zgodba in dolg Next je ... Next. cudno vedno mam kake teorije zaeenkrat pa tukaj se nobene.. mogoce po ze kakem nextu ...
20. julij 2017
mi je usec da je dals
20. julij 2017
Next, super je! Všeč mi je ker je daljši Next
20. julij 2017
upsala pozabla sm nextat Next
20. julij 2017
Ogenj je bil povsod, vsa drevesa so bila požgana, prozor bi se lahko primerjal s peklom, ležala je tam in gorela, zraven nje pa je bil volk, cvilil je v vsej te grozoti. Tam pa je bil tisti fant, imel je oranžne oči in se zlobn zasmehljal. V tistem trenutku je odprla oči in na srečo je bilo vse spet normalno, ampak spraševala se je: "Kaj če bi te sanje lahko pomenile več, kaj če ni tako dober kakor se dela, kaj če mi hočejo sanje nekaj povedati?" Vedno bolj in bolj se ji je zdel znan, vedno bolj se ji je zdelo, da ga je že videla prej, ampak nikakor se ni mogla spomniti kdaj, mogoče je šla na kakšen tabor ko je bila manjša in ga je tam spoznala, ampak ni se mogla nikakor spomniti. Uzrla se je v nebo in pogledala v miljone zvezd. Vedela je da je njena usoda tesno povezana z volkom in vedela je da je njena usoda povezana z njim, ampak ni vedela ali bo na dober način ali slab način. V vsakem življenju je polno zvezd, ki na prvi pogled zdijo majhne, ko pa ji bližje pogledaš so ogromne in ti razsvetlijo življenje, ne glede na to kako temno je življenje, ampak tukaj so tudi črne luknje, ki zgledajo lepe in čudovite, ampak ko se jim približaš te brutalno ubijejo in razkosajo na tisoče koščkov. Ko se je uzrla v zvezde, si je umislila da je vsaka zvezda vseklana posebej zanjo. V zvezdah je videla njenega volka. A ni si mogla razložiti sanj, zakaj je to sanjala, sanje že morajo nekaj pomeniti. Videl je da je živčna, vprašal jo je kaj je narobe. Bila je čisto tiho, nato se mu je pa izpovedala, povedala mu je vse, vse podrobnosti sanj, niti ene skrivnosti ni obdržala zase, on pa se je le nasmehnil. Ni mogla verjeti da je tako popoln, odkar ne vonja več človeške zlobe je njeno življenje postalo popolno. Volk je še vedno mirno spal. Rekel ji je naj ji sledi, porodila se ji je misel: "Kaj če me ubije, ampak te oči ne bi bile sposobne ubiti niti muhe, ahh... pozabi že to so bile le sanje, on je popoln, še preveč popolen, mogoče me je v sanjah prišel rešit, oranžne oči pa je imel verjetno zaradi isker ki so letele od ognja." Sledila mu je in vednno bolj se ji porejala misel, da jo hoče ubiti. Vprašala ga je, kam gre on pa je bil čisto tiho. Ustavil se je sredi gozda in jo začel noro poljubljat. Nič ju ni moglo ustavit...


Next?
kako se vam zdi?
kritike/pohvale?
teorije?
20. julij 2017
Next zelo napeta zgodba je... ta fnt mi ne zgleda najbolj prijazno... hmm... ka pa ce se bo res zgodilo kot v sanjah!! mislim da se bo. drgac prfektna zgodba
21. julij 2017
Next
21. julij 2017
meni je zelo všeč + da je daljše.
morda bi lahko opisovala bolj čustva (bolj tisti trenutek ki ga pišeš) ne pa da se vse nahitro naredi (ne da vse nahitro opises). Nekaj bo s tem fantom samo nevem kaj ... sumljiv mi je Next !!
21. julij 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg