Forum
u212823
u212823
Heejlaaaa punceee!

Tukaj sem z novo zgodbo. Mi je zelo pri srcu in komaj čakam, da pričnem s pisanjem. Upam, da vam bo prav tako všeč, saj bi mi veliko pomenilo. Pa da ne bom besedičila.

NASLOVNICA:







Prologue:

"Teci! Hudiča teci!" sem prestrašeno šepnila. Zaslišala sem, kako se je obrnila in stekla nazaj od koder sva prišli. Sama sem sprva ritensko hodila nazaj, dokler ni počila vejica. V tistem trenutku sem se zavedala, da moram tudi sama steči, če želim preživeti. Obrnila sem se na petah in stekla v naključno smer. Nisem vedela, kam je stekla Beth, a upam, da je na varnem.
V moji se je pretakal adrenalin. Moji možgani so narekovali tempo in ves čas sem si v mislih ponavljala;: 'Teci okorno teslo! Samo teci!'. Kljub utrujenosti sem tekla dalje.
Za seboj sem slišala tiho renčanje. Seveda me dohiteva. Nato pa je skočil name. Njegova teža me je prevrnila, da sem priletela na tla. Padla sem v listje, ta pa mi je zlezlo v majico in hlače.
In začutila sem bolečino. Na desnem stegnu. Ubil me bo. To je moj konec.

TRILER:



video ni moj, ampak ga je naredila chat noir. Hvala *-*

Prvi vtisi?
Mnenje?
25. junij 2016
Nextttttt
25. junij 2016
u193093
u193093
uau. zgodbica veliko obeta. edino pri videju nisem razumela kaj je mišleno s tem ko je dekle imelo cel čas odprta usta kot vzklik bolečine. in je blo malce srhljivo. drugače pa dobiš moj Next hahahaha
25. junij 2016
Somebody-here ce si prebrala prolog ves zaka ma odprta usta u trailerji x'D
Drugac pa ja again neki prf od tebe
Nexttt
25. junij 2016
Next
26. junij 2016
neext
28. junij 2016
NEEEEEXTTT<33
waww,ress ful dobr začetek<3
NEEEXTTT<333
28. junij 2016
u193768
u193768
Neeeeext
01. julij 2016
Next Next Next
01. julij 2016
u211706
u211706
OMG full dober začetek!!
Neeext
02. julij 2016
Next
02. julij 2016
u143259
u143259
Neeeext
Nova bralka sm
Fuul zanimiu!!!
02. julij 2016
u212823
u212823
Next bo verjetno danes ali jutri. Pripravite se
07. julij 2016
u212823
u212823
Heeeejlaaaaa dekleta!
Tukaj sem z nextom, ki ste ga tako dolgo čakale. Prej nisem žal utegnila, a vseeno. Kakorkoli. Da ne bom dolgovezila...
I hope you like it







- 1 -

Smešno, kako hitro se spremeni življenje. Kako usoda kroji potek vsega skupaj. Naše življenje je v veliki nevarnosti kadar koli. A se tega sploh ne zavedamo. Zavedamo se šele takrat, ko je nevarnost največja. Mogoče je tako tudi prav, da nas ni vedno tako zelo strah. A obstajajo tudi negativne posledice slabšega zaznavanja nevarnosti. Nepričakovano.
Zrla sem v sončni zahod, ki se je odvijal pred menoj. Barve so se iz minuto v minuto spreminjale. Rumena, oranžna in nežna rdečkasta so prevladovale na nebu in ga krasile. Sonce je počasi tonilo za vrhovi dreves na hribu pred menoj.
Sedela sem na veji največjega hrasta v okolici. Ena noga mi je bingljala dol z njega, drugo pa sem imela pokrčeno in uprto v vejo. Oblečene sem imela popolnoma umazane in razcapane kavbojke in belo majico, ki je bila popolnoma uničena. Zakaj? Ker sem včasih imela popolno življenje. Sedaj pa sem popolnoma na dnu. Šele sedaj se zavedam kaj vse sem imela in kaj vse sem sedaj izgubila. Družino, fanta, prijatelje, vse kar sem potrebovala in še več. Skratka. Popolno življenje. In samo ena noč mi je vse to uničila.
Zavzdihnila sem ob spominih in jim pustila, da se odvrtijo v moji glavi.

*FLASHBACK*

"Luna! Luna!" sem zaslišala glas za seboj. Ozrla sem se nazaj in zagledala Lynn, najboljšo prijateljico mojega starejšega brata Felixa. Pohitela je do mene in se mi prijazno nasmehnila. Vrnila sem ji nasmešek in potrpežljivo počakala, da pove, čemu me je klicala. Rahlo se mi je že mudilo domov.
"Ja?" sem se javila.
"Felixa danes ni bilo v šolo, pa sem mislila, če bi mu odnesla zvezke za prepis snovi," je z nasmeškom na obrazu pojasnila. Pokimala sem in prevzela zvezke iz njenih rok. Bili so kar težki. V slovo mi je pomahala nato pa stekla nazaj do svojih prijateljic.
***
Xav. Stopil je do mene in me objel. Njegovi črni lasje so me požgečkali po lici, kar je povzročilo pritajeno hihitanje z moje strani. Poljubil me je na lice in se odmaknil. Njegove svetlo rjave oči so me prebadale, kar mi je ugajalo in v meni prebudilo vznemirjanje. Še vedno ne moram verjeti, da sva skupaj že več kot leto.
"Vse najboljše ljubica," mi je zaželel.
"Hvala," sem se mu sladko nasmehnila in ga objela.
"Darilo imam zate," mi je pomežiknil. Premerila sem ga s pogledom in se z narejeno jezo obrnila star od njega.
"Oprosti, ampak sem rekla, da letos brez daril. Tako da ga odnesi nazaj v prodajalno," sem zaigrala. Zaslišala sem njegov smeh, ki je v meni kot vselej prebudil metuljčke v trebuhu. Ugriznila sem se v ustnico, da se ne bi še sama pričela smejati.
"Sam sem ga naredil," je rekel in stopil pred mene. Zazrla sem se vanj in v njegovih dlaneh zagledala črno šatuljo. Ponudil mi jo je. Vzela sem jo v svojo dlan in jo odprla. Zastal mi je dih. V njej je bila zapestnica, spletena iz črne vrvice, na njej pa je bil obesek izrezljan iz lesa. Bilo je moje ime. Luna.
Iz neznanega razloga me je to tako ganilo, da sem dobila rosne oči.
"O ljubi bog," sem zamomljala in stopila na prste ter ga poljubila.
Po poljubu mi je nadel zapestnico na dlan.
***
"Za tvoj rojstni dan greva zvečer v gozd!" se je nasmehnila Hannah
***
"Teci! Hudiča teci!" sem prestrašeno šepnila. Zaslišala sem, kako se je obrnila in stekla nazaj od koder sva prišli. Sama sem sprva ritensko hodila nazaj, dokler ni počila vejica. V tistem trenutku sem se zavedala, da moram tudi sama steči, če želim preživeti. Obrnila sem se na petah in stekla v naključno smer. Nisem vedela, kam je stekla Beth, a upam, da je na varnem.
V moji se je pretakal adrenalin. Moji možgani so narekovali tempo in ves čas sem si v mislih ponavljala;: 'Teci okorno teslo! Samo teci!'. Kljub utrujenosti sem tekla dalje.
Za seboj sem slišala tiho renčanje. Seveda me dohiteva. Nato pa je skočil name. Njegova teža me je prevrnila, da sem priletela na tla. Padla sem v listje, ta pa mi je zlezlo v majico in hlače.
In začutila sem bolečino. Na desnem stegnu. Ubil me bo. To je moj konec.
***
Zrla sem v prizor pred seboj. Moj brat v mlaki krvi, poleg njega oba starša. Prav tako mrtva. Zazrla sme se v svoje roke, ki so bile zamazane z njihovo krvjo. Ubila sem jih. Ta misel mi je odzvanjala v glavi.
Obrnila sem se na petah in tekla, kolikor so me lahko nesle noge.

*END OF FLASHBACK*

Ti kratki utrinki preteklosti so povzročili, da sem se pričela tresti od same jeze. Žalosti. Samote. Vse se je zgrnilo name. Z roko sem segla k zapestnici, ki mi jo je podaril Xav za moj rojstni dan. Pogladila sem jo.
Zaprla sem oči in trikrat globoko vdihnila in izdihnila. Prenehala sem se tresti. Ko sem odprla oči pa sme presenečeno ugotovila, da je že mrak. Z glasnim zavzdihom sem skočila dol z veje na trda tla. V trenutku ko sem se vzravnala sem pričela teči. Iskala sem druge. Takšne kot sem sama. Pošasti gozda.

Mnenje? Teorije?
09. julij 2016
u193768
u193768
Neeeeeext super Next
09. julij 2016
Next odlicnooo
09. julij 2016
u143259
u143259
neeeeeeeeeeeeeext
09. julij 2016
Next Next Next
12. julij 2016
u212823
u212823
Drage bralke!
Prosila bi, da stesedaj potrpežljive. Dobila sem nov prenosni računalnik, na mojem prejšnjem pa so se vse dadoteke z zgodbnami nekam založile. Sedaj bo nekaj časa trajalo, da jih najdem in s ključkom prenesem na novi računalnik. Prosila bi, da ste potrpežljive
Hvala vam vsem
12. julij 2016
u193093
u193093
Next
15. julij 2016
Next(:
16. julij 2016
u212052
u212052
Next
16. julij 2016
u212083
u212083
Next
16. julij 2016
u212823
u212823
Žal nisem našla dadotek, tako da bo malo trajalo, da spišem vseše enkrat, ker sem imela za v naprej pripravljenih deset nextov :/ In mi je res škoda mojega dela...
Kakorkoli. Pričakujte v petih dneh Next c:
21. julij 2016
nexttt
21. julij 2016
Next
26. julij 2016
Next
07. september 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg