Forum
Pozdravčki. No malo sem se opogumila in se odločila, da začnem pisati zgodbo. Počitnice so se počasi začele in tako ali tako nimam kaj početi. Kakorkoli, potrebovala sem kar nekaj časa. Še zdaj nisem povsem prepričana v to kar delam. Ne, niti najmanj. Strah me je, da bralcev preprosto ne bo in, da ta zgodba ne bo to kar si želite, da bi bila. Zato so seveda VSE kritike in predlogi dobrodošli. Skratka vse je dobrodošlo. To zgodbico bom skušala narediti čim boljšo in upam, da vam bo všeč. Naslov je: Wings of love, hate and hope. Po slovensko: Krila ljubezni, sovraštva in upanja. Upam, da vam bo všeč.
♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬
ღ 1. ღ
"Prosim Scott. Samo danes, samo danes me pusti pri miru." Sem tiho velela Scottu. Priznam. Rada sem ga imela. Zelo rada. Ampak ne danes. Konec koncev so mi šli danes prav vsi na živce. "Si bolna?" Je tiho rekel in pobožal hrbet moje dlani. Odkimala sem in odmaknila roko. "Ne vem kaj je narobe. Samo nikogar nočem tu. Rada bi bila sama." Sem rekla in glavo zasukala proti oknu. Otožno je pokimal. "Če je tako..." Je rekel in obraz se mu je spet hitro zresnil. Poravnal si je hlače. Še vedno se mi ni posvetilo kam izginejo vse te nežne poteze. Vstal je s postelje in se napotil do vrat koče. Segel je po kljuki, a se je hitro obrnil. "Ljubim te Mitch." Je tiho rekel. Za hip se njegov obraz vdal čustvom in spet so se pokazale te nežne, krhke poteze. Pokimala sem mu. "Jaz tudi tebe." Je bilo vse kar sem spravila iz ust. Spet je segel po kljuki in odločno pritisnil nanjo. Zavzdihnila sem. Zleknila sem se na trdo žimnico in se razgledala po koči. Kam gre življenje? Počutila sem se nemočno, izdano, krhko. Dvomim, da bom lahko še kdaj stopila mami pred oči. Mami? Dvomim, da se bom sploh še kdaj pokazala svetu. Mislim, da bom kar umrla tukaj.


Ja, pobegnila sem od doma. Sploh ni bilo razloga. Pač, hotela sem igrati upornico, ker je bilo to takrat pač kul. In kolikor veste, zdaj to ni več ''tako kul''. Kakor kakšna nesposobna kmetica se skrivam tukaj. V koči sredi gozda in vsak dan molim, da se strop ne poruši. Ne. Ne molim. "Mitchelle, kaj sploh še delaš tukaj? Vrniti bi se morala domov." Sem si zamrmrala v brado. Ampak, ne. Ne morem. Potem so se vrata spet odprla. Skoznja je pohitel Scott in s sabo prinesel kupček snega. "Rekla sem, da trkaj Scott!" Sem zajavkala. "Daj ne teži." Je hladno rekel in sedel poleg mene. "Si se odločila? Greš nazaj domov?" Je upajoč rekel in me pogledal s svojimi kakor led hladnimi modrimi očmi. Oklevala sem, a sem odkimala. "Scott, sploh se nisem odločala. In ostala bom. Ti to veš." Segel je po mojo dlan in jo vrtel med svojimi. "Še vedno..." Si je zamrmral. "Še vedno kaj?!" Hitro sem se razburila. Čeprav sploh en vem zakaj. "se dokazuješ. Mitch nikomur več se ti ni treba dokazati... prosim vrni se in..." Utišalo ga je škripanje vrat. V kočo je vstopil moški odet v črn usnjeni plašč. Scottu je nakazal naj se odmakne od mene. Scott ni storil ničesar. Vse je trajalo le nekaj sekund. "Predaj mi Naslednico!" Se je oglasil globok glas izza plašča. "Kaj?" Sem prehitela Scotta. "Samo daj mi punco!" Se je spet oglasil globok glas. Nihče od naju s Scottom se ni premaknil. Kaj zdaj to pomeni? Nič mi ni jasno...
♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬
No, to bo to za prvič. Upam, da vam je všeč.
Nadaljujem?
26. junij 2013
neeext!! za tvojo 1. zgodbico je uper!
26. junij 2013
Hvala c:
26. junij 2013
next
27. junij 2013
u125375
u125375
Nnexxt¡Men je supr začetek kar nextaj ko boš mela časekæ
01. julij 2013
u142563
u142563
Vau zelo dober začetek c:

Neext
01. julij 2013
Meni se zdi cisto uredu ze ta zacetek me je pritegnu in zdaj hocem pac vec te zgodbice. Tudi js pisem dosti zgodb in vem da ni fajn ce noben ne bere tvoje zgodbe. Ampak vidim dosti potenciala in talenta. Zanima me kko se bo vse razpletlo kar nadaljuj NEXT (moram pa priznat da sm tvojo zgodbico kliknla ker iscem zgodbe o angelih; moja mala obsesija )
02. julij 2013
Hvala SoMe. (: Torej tukaj je nadaljevanje...
♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬
ღ 2. ღ
Moški je izpod plašča povlekel pištolo in jo nameril v Scottovo sence. Trznil je in krogla je poletela v Scottovo glavo. Dušila sem se. Je res to storil? Sklonila sem se k Scottu. Kri je dobesedno špricala iz Scottove glave. "Scott! Scott! Me slišiš!? Scott!" Solze so stekle po mojih licih in se pomešale s krvjo na tleh. "Ti, posranec!" Velik pok in bolečina v mojem sencu. Pekoča bolečina me je žgala. Globoko sem vdihnila zrak. Zdaj me je začelo žgati še v prsih. Hitro me je spet odneslo na noge. "So na tleh kakšna zrcala ali kaj?" Sem si tiho zamrmrala, ko sem na tleh zagledala sebe, ležečo v luži krvi, z praznim pogledom. "Dva mulca manj." Je jezno prhnil moški v črnem. Smuknila sem čez vrata. Čudna sila me je začela vleči proti nebu. Čeprav sem praskala, brcala in kričala se ni zgodilo nič. Še vedno sem tavala proti nebu. Nato sem se zgrudila na nekakšne prozorne plošče. "Moraš priznati Orion. Krila ji kar lepo pristajajo." Zaslišala sem nežen ženski glas. Krila? Počasi sem segla proti lopaticam. Tam sta bili dve puhasti krili. Segla sem proti prostoru nad mojo glavo kjer so bili v risankah tisti obročki. Tam ni bilo ničesar. Spet sem stresla z glavo. Torej sem umrla?



♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬ ♬
Res se opravičujem, ampak nimam časa za daljši next.
Nadaljujem?
04. julij 2013
neeeeeeext + nova bralka
04. julij 2013
NEEEEXTT
05. julij 2013
u142563
u142563
Neeeext
07. julij 2013
wow *o*
next!!!!
07. julij 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg