Forum
u60429
u60429
Haii!
To bo moja 5. al 4. zgodbica tako da plis če se vam da preberte:
https://www.igre123.com/forum/tema/not-just-the-boy-next-door/23506/
https://www.igre123.com/forum/tema/thank-you-for-loving-me/26100/
https://www.igre123.com/forum/tema/those-moments-in-life/25917/
https://www.igre123.com/forum/tema/umor-ljubezen-in-nepozabljena-preteklost/24719/
Zgodba bo govorila o Megan Williams, 19 letni punci, ki živi v New Yorku.V svojem življenju je veliko trpela zaradi ljubezni,smrti staršev, izgubljenih prijateljev,...
Bom kar začela, da ne bom blebetala predolgo.

Bil je mrzel zimski večer in vzunaj je precej snežilo.Mami se je ravno pripravljala na službeno večerjo, oče je pa zdolgočaseno sedel na kuhinjskem stolu in čakal na mamo.
Tiho sem gledala televizijo in opazovala mamo, kako je živčno iskala svoje petke.
Po približno dvajsetih počasnih minutah, sta se poslovila od mene in odhitela skozi vrata.
Nisem vedela kaj naj delam, zato sem se lotila risanja.Oboževala sem London, zato sem hitro dobivala zamisli za risanje.



Čas je precej hitro mineval in dokaj kmalu mi je ponovno postalo dolgčas.Takoj, ko sem odložila svinčnike, je pozvonil telefon.Hitro sem spustila svinčnike in stekla po hišni telefon.
"Dober dan.Kaj želite?" sem hitro začela pogovor.
"Dober dan.Ali ste vi hčerka gospe Susan Williams in gospoda Mike Williams?Sporočamo vam žalostno novico, da sta oba umrla v prometni nesreči," mi je policaj odgovoril.
Nisem mogla verjeti.Niti zavedala se nisem, da mi solze polzijo po licih.Spustila sem slušalko telefona in sem usedla na tla.Začela sem glasno jokati in hlipati.
Po dobri uri, so začeli policisti trkati na vrata.Vsa prestrašena in tresoča sem se odpravila do vrat.Počasi sem odprla vrata in pogledala nekemu policistu naravnost v oči in mu rekla: "K.k..kaj se bo zdaj zgodilo?"
Z razumevajočim glasom mi je odgovoril: "Glede na to, da ste že polnoletni lahko ostanete v tej hiši.Družinska dediščina bo vaša toda, veliko odgornosti bo na vaši strani."
Sesedla sem se na tla in začela jokati.
Jaz Megan:



starša:


ali naj nextam?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

25. december 2011
next!
25. december 2011
u59711
u59711
O, neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!! Kak žalostno...
25. december 2011
u60429
u60429
še 1 next pa nadaljujem
25. december 2011
u67330
u67330
next. super pišeš :*
26. december 2011
u60429
u60429
Izgubila sem vse.Prijatelji so se me izogibali, sorodniki me tudi povohali niso.Vsi so me kar naenkrat zapustili.Ostala sem sama v tej prazni hiši.
Postala sem precej depresivna.Po več dni nisem niti vstala iz postelje.Svet se mi je ustavil.
Nekega jutra sem se počutila drugače.Začutila sem željo po novem življenju.Vstala sem iz postelje in razmišljala o mojem življenju.



Pogledala sem na koledar in videla, da je bil 19. december.Točno 1 mesec je minil od nesreče.
"Čez 6 dni bo božič," sem si rekla medtem, ko sem si pripravljala zajtrk.
Utrujeno a nekoliko manj žalostno sem začela jesti svoje kosmiče.



Zamišljeno sem gledala skozi okno in opazovala srečne družine kako so se veselili praznikov.
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
sori bi bil daljši del sam grem z družino v mesto..


26. december 2011
Nextt
27. december 2011
u60429
u60429
Potrebovala sem ju.Morda sem bila že polnoletna, toda še vedno sem se počutila kot njuna majhna punčka.
Spomini, so se mi vračali.Kako sem se igrala z maminimi lasmi in kako me je očka vedno božal po mojih dolgih rjavih laseh.
Nisem se hotela sprijazniti s tem, da ju ne bo več.Želela sem si, da bi bila z njima.
Tudi pojedla nisem do konca svojega zajtrka, sem že stala pred njuno spalnico.Niti enkrat nisem stopila v spalnico, odkar sta umrla.
Pazljivo in tresoče sem odprla vrata.Takoj so mi v oči padle družinske slike.Stopila sem do sliko in jih s prsti rahlo božala.
Prsti so se mi ustavili pri poročnih slikah.Že njun veseli izraz na obrazi mi je prinesel par kapljic solz v oči.
"Sem vedela, da ne bi smela oditi v to sobo," sem si rekla, ko sem imela že popolnoma solzne oči.



Ravno, ko sem že hotela oditi ven iz sobe, me je pritegnil vonj maminih oblačil.Pazljivo in počasi sem odprla njeno omaro.Zagrabila sem njen najlubši šal in ga začela mečkati po rokah.



Bil je zelo mehak in topel.Že bolj sem se razžalostila.Tokrat sem res odšla ven iz sobe, toda z sabo sem vzela mamin šal.
Nadaljujem?
29. december 2011
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg