Forum
Alice Evelyn Kennedy







*flashback*
"Alice, dobro veš da greva tja zaradi tebe! Če bi bilo po moje bi ležala na kavču in gledala nogomet," se je slišalo iz dnevne sobe. "Ampak tokrat žal ni po tvoje," sem se nasmehnila, še vedno z rdečo šminko v roki. Ko se je končno obrnil in si me dobro ogledal se je po nekaj dolgih sekundah nasmehnil: "No mogoče niti ni tako slabo da greva na tole žurko, da te spet po dolgem času vidim v petah in krilu." Nasmehnila sem se in zardela. "Pravzaprav se mi zdi," je nadaljeval "da bi to morala narediti večkrat". Samo on je znal to. Spraviti me iz tira in to samo da odpre usta. Nasmehnila sem se in ga objela okoli vratu. Končno sem bila dovolj visoka da sem ga lahko objela, brez, da bi stopila na prste. Zavohala sem njegovo kolonjsko tako kot vsako jutro ko je še moker prišel iz kopalnice. Vpijala sem ta vonj dokler mi je to dovolil. Ampak ni trajalo dolgo. "A ni tako da si po navadi ti tista, ki je živčna, ker nisva točna? Kar se mene tiče lahko tudi ostaneva tukaj, imam dovolj idej zate in za tvojo oblekico," je rekel in me predrzno ošinil. Ostro sem ga prebodla z očmi: "Pravzaprav praznuje Harry in ja obljubila sem mu, da te bom spravila na zabavo in da bova točna!" Niall me je objel okoli pasu in me poljubil: "No potem pa bolje da greva, se ti ne zdi? Mislim da boš na koncu ti kriva, če bova zamudila," se je namuznil Niall. "Oh utihni!", sem se nasmehnila, čeprav sem poznala resnico in sem vedela, da ima prav.
*end of flashback*
Čutila sem, kako mi kapljice potu tečejo po hrbtu, krik pa mi je obtičal v suhem grlu. "Dobro, umiri se," sem si počasi rekla. Bile so samo sanje. Sanje o dogodku, ki se ga nočem več spominjati. Čeprav je bila tema in sem bila v sobi sama, sem v glavi slišala smeh. Smeh, za katerega sem včasih živela, danes pa mi predstavlja najhujšo nočno moro. Jutri je nov dan, novo šolsko leto, nova šola, novo stanovanje...novo življenje. A isti spomini... "Ne!! Ne bom razmišljala o tem!" uščipnila sem se v roko tako, da je zabolelo. To je zdaj za mano. Začeti moram znova. A kako naj pozabim tisto noč, pred natanko dvema mesecema in tremi dnevi, ki mi je spremenila življenje?
06. oktober 2014
Neerxt!
06. oktober 2014
next
07. oktober 2014
next popolen začetek ... čim prej next !
07. oktober 2014
Alice Evelyn Kennedy







Zjutraj sem se zbudila sama od sebe. Če sem iskrena sem dvomila, da bom sploh še kaj spala. Oblekla sem se in umila, ko je v sobo vstopila mama. "Tako, vse je pripravljeno. Greva?" me je vprašala z navideznim nasmehom na obrazu a sem videla njene solzne oči, ki jih pred mano ni mogla skriti. Ko sem stala na pragu svoje sobe sem se še zadnjič obrnila, "okej, dihaj. To je to. Nov začetek, ki sem si ga vedno tako krvavo želela. Zdaj imam priložnost", sem si govorila in se nasmehnila sama pri sebi.
Z mami sva tiho sedeli vseh 30 minut vožnje, čeprav sem čutila, da mi hoče še veliko povedati. Ko sem končno stala, sama na pragu dijaškega doma, sem se šele zavedala kaj pomeni nov začetek. Samo upam da bom lahko na vse čim prej pozabila. Pa vse le ni bilo tako preprosto.
V trenutku, ko sem stopila v sobo sem slišala glas, v katerem sem takoj prepoznala škodoželjnost in razočaranje: "Od vseh punc na gimnaziji, dobim za cimro ravno tebe?!" Šokirana sem pogledala proti dekletu, z eno slušalko v ušesu, ki je sedela na postelji in buljila vame. "Ammm, oprosti, a se poznava?", sem previdno vprašala. Dekle se je namuznilo "no, uradno še ne. Ampak sem slišala že veliko o tebi!" V grlu se mi je naredil cmok, ker sem vedela o čem govori, ampak iz ust nisem spravila besede. Ko je dekle videlo, da ne bom uspela povedati nič pametnega je samozavestno nadaljevala: "ti si Niallova bivša ane??". Počutila sem se, kot bi mi kdo nož porinil naravnost v srce. Prvič zato, ker tega imena nisem slišala že dva meseca, drugič pa zato, ker me sploh ni čudilo, da je o meni že slišala. Nevem zakaj sem se pretvarjala, da bom na to lahko kar tako pozabila. Tako sem malo zaplavala po spominih, ko me je svetlolaso dekle takoj postavilo na realna tla: "Lej nevem, kaj sta vidva imela, priznam pa, da to kar si mu naredila res ni bilo kul." Prvič se mi je zgodilo da nisem imela pojma o čem govori. Saj je on prevaral mene! "Ampak lej, glede na to da sva cimri, se mi zdi da morava začeti od začetka. Živjo, jaz sem Jennette, prosim kliči me Jen", mi je segla v roko in se mi nasmehnila. Olajšano sem ji vrnila nasmeh, ko sem ugotovila, da mi o tem ne bo treba razpravljati še z njo. "Jaz sem Alice-" sem začela a stavka nisem uspela dokončati, ker so se takrat nepričakovano odprla vrata...
07. oktober 2014
next
08. oktober 2014
next <3 <3
08. oktober 2014
Alice Evelyn Kennedy







"Liam!!" sem kriknila, tako da je tudi Jennette presenečeno pogledala proti vratom. Liam pa se ni zdel presenečen. Planil je proti meni in okoli sebe sem začutila močne roke, v katerih sem se v sekundi zlomila in iz mene so privrela vsa čustva, ki sem jih tako skrbno skrivala 2 meseca. "Mislim, da je najbolje, da vaju pustim sama. Poleg tega pa moram do tajništva po svoj urnik" se je izmaknila Jennette, ki ni prenesla tako nenadnega izbruha. Še nekaj minut sem pustila Liamu da me samo drži. Vedela sem, da se bo ko me bo izpustil vse spremenilo, vsega bo konec, prišle bodo besede, ki jih res nočem slišati. Nikoli. "Slišal sem, da si se prešolala..." je počasi z nežnimi besedami začel Liam. Prikimala sem in si z roko obrisala solze. Liam je globoko zavzdihnil, "nekaj ti moram povedati, preden to izveš od koga drugega". Takoj sem se zdrznila: "mi hočeš povedati, da je Niall najbrž celemu svetu povedal kako sem ga 'prevarala'!?", sem besno vprašala. "No... Ni ravno to, ampak o tem morava tudi govoriti... Ampak mogoče ne danes." je previdno odgovoril. Vedela sem da bo zavlačeval, kolikor se bo dalo, ampak resnico sem hotela izvedeti. Čimprej. On je očitno edini, ki me po dveh mesecih ni zasovražil in mu ni povsem vseeno zame. "Povej!" sem neučakano rekla. Gledala sem ga kako je previdno izbiral besede, s katerimi me ne bi prizadel. "Najbrž veš, da sta Zayn in Louis s puncama v Ameriki..." Pokimala sem. Vedela sem to. Lou mi je povedal že pred kakšnim letom, da bosta z Zaynom imela kratek premor, preden gresta študirat. "No..." je nadaljeval, "jaz sem ostal tukaj. Letos pa prideta sem tudi-" Zlomila sem se. Tako kot se dekle pač lahko zlomi, ko ji nekdo pove, da bo morala fanta, ki ji je zlomil srce na milijon koščkov, zdaj videvati vsak dan na hodniku. "Ne!!" sem zakričala. Nevem zakaj sem zakričala. Mogoče sem upala, da vse to ni res in da se Liam z mano samo zafrkava. Ampak sem poznala resnico. Vedela sem, da se bo moje življenje spremenilo.
09. oktober 2014
neexxt
09. oktober 2014
Next!!
10. oktober 2014
next
10. oktober 2014
Alice Evelyn Kennedy







Samo sedela sem. Nisem se mogla premakniti, pa tudi Liam ni znal izbrati besed, ki bi mi jih lahko rekel. Tako sva samo sedela na postelji ko sem bleknila vprašanje, s katerim sem presenetila še samo sebe: "Kaj je rekel?" Liam me je najprej sumičavo pogledal, zavzdihnil nato pa počasi rekel: "Saj se spomniš striptizete ane?" Zabolelo je, vendar sem pokimala. "No, potem ko je izginil z njo in tebe pustil samo... No, potem ko si odšla, je vsem povedal, da si ga prevarala in da te je pustil." je mirno dokončal. Skoraj sem zavpila. "Ampak to ni res!", sem protestirala. V glavi se mi je odvrtel prizor.

*flashback*
"Kje si model", je nekdo pozdravil Nialla, ko sva hodila med ljudmi. Bila je tema in videla sem samo obrise ljudi, kako so s kozarci stali, plesali, nekateri pa so ob stenah ležali po tleh. Niall me je močno držal za roko in me ni bil pripravljen izgubiti v množici. Ko sva končno prišla do sredine sobe in se je po zvočnikih zaslišala počasna pesem se je Niall rahlo priklonil in mi ponudil roko. Vesela sem bila, da je bila tema in me ni mogel videti, kako sem zardela. Vseeno sem mu podala roko, objel me je okoli bokov in počasi sva se zibala med množico. Za nekaj trenutkov sem pozabila na vse, kar se je dogajalo okoli mene. Obstajala sva samo midva. Ampak počasna pesem je vse prehitro prišla do konca in spet sem se zavedala vseh ljudi, ki so poskakovali okoli mene. "Boš kaj pila?" se je skozi množico zadrl Niall, da bi ga slišala. Samo prikimala sem. "Počakaj me tukaj, takoj bom" je rekel in se mi na smehnil. Res sem ostala sama, sredi plesišča. Nevem koliko časa sem čakala. Vmes se je zavrtelo 7 pesmi. Ja, štela sem, ker je minilo ogromno časa, preden sem ugotovila, da se Niall ne namerava vrniti. Zrinila sem se do šanka, kjer je sedel Harry s kozarcem vodke v roki. Glede na vonj bi rekla, da ni bila prva. "Harry!" sem se zadrla, da se je sploh zdrznil in me pogledal. Bil je zatopljen v pogovor z neko lepotičko, ki je še nikoli nisem videla. "Kje je Niall?" sem se zadrla. Stresel je z glavo, da se je vsaj malo streznil nato pa se mi nasmehnil "z Natasho je odšel gor" je rekel in se mi pomenljivo nasmehnil. Bila sem zmedena: "kdo je Natasha?" sem vprašala. Harry se je glasno zasmejal: "ljubica, rojstni dan imam. Res misliš da gre na taki žurki prez striptizet?" Vse mi je bilo jasno. V trenutku. Obrnila sem se in odšla proti vratom, ko sem zaslišala Nialla: "Alice! Kam greš?" Srajco je imel na pol odprto, na licu odtis rdeče šminke, za njim pa je stala ženska, visoka, temnolasa v izzivalnem spodnjem perilu. "A me hecaš?!" sem se zadrla in pomignila proti črnolaski. Niall se je za trenutek zmedel nato pa nadaljeval: "Daj no, naj ti pojasnim!" Na robu joka sem se še zadnjič obrnila proti njemu: "Pojasni nekomu, ki mu je vseeno, če si svojo punco ravnokar prevaral!" Obrnila sem se in v solzah stekla iz hiše. Z zlomljenim glasom sem ga slišala za sabo: "Oprosti Alice! Nikoli se ne bo ponovilo! Obljubim!" Preslišala sem ga in se takrat prvič od vseh laži, zlomila.
*end of flashback*

"Alice..." je začel Liam. "Ne!" sem ga prekinila. "Adijo Liam. Ne morem več govoriti o tem. Ne še. To je bil glavni razlog da sem se prešolala. Da bom pozabila. In začela znova. Ne pomagaš mi ravno." Liam je prikimal: "razumem." Še zadnjič me je objel in postal pri vratih "se vidiva jutri, sošolka." Debelo sem ga pogledala, on pa mi je pomežiknil. Razumela sem. Ampak nisem mogla razmišljati o njemu. O ničemer nisem mogla razmišljati. Bolj kot sem poskušala pozabiti, vedno večkrat sem videla Niallov obraz in slišala njegov smeh. Preden sem zaspala sem v glavi premlevala samo eno vprašanje: 'Kako naj preživim jutri?!'
12. oktober 2014
Neeext!!!
13. oktober 2014
next
13. oktober 2014
u173906
u173906
next
18. oktober 2014
Alice Evelyn Kennedy







Tavala sem po temi. Okrog sebe sem videla samo temo in bala sem se kamorkoli stopiti. Takrat pa sem zaslišala glas. Najprej je bil povsem tih, bolj ko sem hodila proti njemu, glasnejši je bil. Klical me je po imenu. Bližje sem bila, bolj je iz smeri glasu sijala svetloba. Tako močna, da nisem vedela kaj predstavlja, vendar sem imela občutek, da ji moram slediti. Ko sem v svetlobi na koncu neskončne črnine zagledala postavo ob kateri sem se zbujala, svtle lase, ki so sijali in nasmeh, kot bi me pričakoval. Nasmehnil se mi je. Stisnil me je k sebi in spet je bilo vse po starem. Ko sem se izvila iz njegovega objema, da bi se ga nagledala sem zmrznila. Na licu je imel odtis rdeče šminke. Šele takrat sem videla njegov 'nasmeh'. Smejal se je tako, kot bi mi hotel pokazati kako me zaničuje in da mu ne pomenim nič več. Zakričala sem in se...zbudila.
"Pšttt. Vse je vredu. Saj sem tukaj," bil je Liam. Nisem vedela zaradi česa naj sem bolj prestrašena: nočnih mor ali zaradi dejstva da je ura 7.45, da je čez 15min pouk, ob moji postelji pa sedi Liam! "Kaj delaš tukaj?" je bilo prvo kar sem spravila iz sebe. "Pravzaprav sem te prišel zbudit" je rekel in se nasmehnil. "Jennette je že šla. V tvoje dobro pa ti svetujem da prvi dan pouka ne zamudiš" nasmehnil se je in počasi vstal: "Se vidiva v razredu?" Hitro sem pokimala in za njim so se zaprla vrata. Globoko sem vdihnila in izdihnila in stekla v kopalnico.
Ob 7.55 sem stopila v razred. Namenjenih mi je bilo približno 30 vprašujočih pogledov sošolcev, nato pa se je začelo šepetanje. Ko sem hodila proti prazni klopi poleg Liama sem slišala nekaj opazk: "Lej jo, ni čudno da jo je pustil", "fuj, kdo pa misli da je, da lahko pride brez make-upa", "ja, ja, to je tista ja!"... Preslišala sem vse besede in potiho sedla k Liamu. "Ne skrbi" je rekel. "Saj jih bo minilo." Res sem upala da ima prav. Vendar ni imel. Vsakič ko sem šla po hodniku sem za sabo slišala besede, ki si jih pred dvema mesecema niti nisem mogla predstavljati. Tako sem večino časa s slušalkami in črno kapuco hodila po hodnikih. Tako sem se vsaj lahko delala, da sem besede preslišala. Ampak pogledov nisem mogla spregledati. Takrat sem ga zagledala. Prav na koncu hodnika kako je počasi hodil v mojo smer, ob sebi imel dve punci, ki sta izgledali ravno tako kot, da bi barbiko oživil in nekaj fantov s katerimi se je nekaj glasno pogovarjal. Gledala sem proti njim upajoč, da me ne bodo opazili. Spet sem se zmotila. Ko so že skoraj odšli mimo mene, se je ena od barbik obrnila in povlekla Nialla k sebi: "Ni to prasica, o kateri si govoril?" Nekaj obrazov se je obrnilo proti meni, spet sem zaslišala žaljivke in smeh. Tudi njega sem videla, kako se je na hitro nasmehnil. Kapuco sem poveznila čez glavo in poskušala pobegniti. "Ej!" sem zaslišala glas za sabo, da sem se zdrznila in obrnila. Pogledal me je. Za trenutek sem celo začutila, da mu je žal in da še ima čustva do mene, ko me je pogledal s svojim resnim pogledom. "Paše ti. Ta tvoj nov stil." je rekel z glasom polim sarkazma in bahanja. Polovica hodnika je bruhnila v smeh. Pogledala sem ga s solzami v očeh on pa ni kazal znakov, da mu je žal. Obrnila sem se in se skozi množico prerinila do učilnice. Kako sem lahko verjela, da bo on drugačen. Da bo nekaj posebnega, nekaj za kar bo vredno umreti. Nisem si mislila, da se bo fant, ki je osvojil moje srce izkazal za takega kretena.
20. oktober 2014
u173906
u173906
ubila bom nialla jamesa horana, kk ji lahka to nardi
21. oktober 2014
u178002
u178002
nextek zame plosim ? neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext ubila bom nialla jamesa horana
21. oktober 2014
evo tale del je za Ballet my life. upam, da ti bo všeč...
______________________________________________________________________________

Niall James Horan







"Ej, stari!", je v sobo kar naenkrat udrl Harry, tako da sem zletel s stola. "Model, umir se!" sem se zadrl. "Oprosti", se je začel opravičevati Harry, čeprav sva oba dobro vedela da mu ni žal, da me je videl kako sem zletel iz stola. Začel se je smejati. Tako se je smejal da se je sesedel na tla sredi sobe in umiral od smeha. "Resno?" sem ga uprašal. "Kaj je?!" sem postal nestrpen. "N-ne.boš.verjel...ka-" je poskušal povedati med napadom smeha. Postal sem jezen. Res jezen. Ko me je pogledal se je nehal smejati in končno izustil: "ne boš verjel kaj se je zgodilo!" in spet je padel na posteljo od smeha. "Hmm, naj ugibam? Ti je Josh spet pred vsemi v jedilnici slekel hlače?" sem ga začel izzivati. Vedel sem da bo delovalo. Takoj se je zresnil in me mrko pogledal: "Ne, nič takega se ni zgodilo... Je pa res da boš na hodniku v prihodnjih mesecih začel srečevati tvojo bivšo." je rekel in mi nesramno pomežiknil. Zledenel sem. Nisem se mogel premakniti. Še dihati nisem mogel. Zbudila me je šele Harryjeva roka, ki mi je nervozno mahala pred očmi. "Bom povedal drugače, da me boš razumel", je nadaljeval. "Na šolo se je vpisala punca, ki je tvoje življenje postavila na glavo, ki si jo grdo prevaral in zdaj obžaluješ vse kar se je zgodilo, je ne moreš pozabiti in hkrati nimaš dovolj poguma, da bi se ji opravičil" je z zadovolnjim nasmeškom dokončal. Šel je predaleč. In tega se je zavedal ko sem ga presteril z jeznim pogledom polnih solz. Vendar jih ni videl, ker se je hitro pobral iz sobe in zaloputnil z vrati. Vstal sem in začel globoko dihati. "To se nebi smelo dogajati" sem razmišljal. Upal sem, da jo bom lahko med šolskim letom le lahko končno pozabil. Živčno sem hodil po sobi in razmišljal o vsem, kar sem preživel znjo. Iz glave mi niso šli njeni lasje, ki so plapolali v poletnem vetru, kako sem včasih rekel kar mi je pač padlo na pamet in sem jo tako zmedel, da se je začela smejati. Na svetu ni bilo lepšega kot njen smeh. Pogledal sem se v ogledalo. "Kaj sem naredil?" sem zakričal...preglasno.
02. november 2014
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg