Forum
Hey!
Torej... oodločila sem se napisati zgodbo. To bo moja prva in upam, da vam bo všeč.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
08. april 2018
Bom kar začela.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Sem Hana in sem stara 13 let. Čez mesec dni 14. Nimam prijateljev, ker sem drugačna. Drugačna po videzu. Kakor je le mogoče se izogibam javnosti. Vsi se me namreč bojijo. V šoli me kličejo duh. Zakaj? Ker zgledam tako:

Na srečo imam starejšega brata, ki mi pomaga premagati najhujše trenutke. Ime mu je Alen. Z mamo sva še lansko leto živela v majhni hiši in mesec po Alanovem 18 rojsntnem dnevu je mama umrla z rakom. Brat je od takrat skrbel zame. Ne vem od kot mu denar,saj nima službe pa naju lahko vseeno preživi. Najin oče naj odšel takoj po mojem rojstvu, oziroma takoj, ko me je prvič videl. To sem slišala v šoli, seveda Alen pravi, da so to le govorice.
Alen:

1. September zame prava muka, saj moram spet v šolo. Spet bom morala pri malici sedeti pri prazni mizi. Kar groza me je, ko pomislim na hodnike polnih otrok, ki samo tiho strmijo vame.
Alen: Hana, zajtrk.
Jaz: Prihajam!
Alen: Po zajtrku te odpeljem v šolo.
Jaz: Moram... trebuh me boli.
Kar sem rekle ni bila laž. Trebuh me je bolel in v glavi sem slišala zvoke posmehovanja.
Alen: Saj sva se pogovarjala že o tem...
Jaz: Vem, Alen ampak...
Alen me samo pogleda in nato objame.
Alen: Ti zmoreš to.
Jaz: Hvala, je že bolje.
Po zajtrku sva se odpeljala v šolo. Ko iztsopim gledam v tla vendar slišim kako so vsi omolknili. Hitro se odpravim do razreda. Sedem se za klop ob oknu v zadnji vrsti. Zvonec zazvoni in v razred se priderejo moji sošolci. Edina prazna klop ostane zraven mene. Nakar vstopi v razred učiteljica. Za njo vstopi nov sošolec. Ta se razgleda po razredu in ko opazi mene se mi ...... NASMEHNE!!!!!!!!!!!! Se mi morda posmehuje??? Ali ne...???
Učiteljica: To je vaš nov sošolec. Se boš predstavil?
???: Hey! Moje ime je Leo in upam, da bomo lahko vsi prijatelji.
Učiteljica se pogleda po razredu. Opazim kako zagleda edin prazen prostor.
Učiteljica: Sedi se zraven Hane. Tamle.
Še reče in pokaže na prosto mesto. Leo se mirno sede na mesto. Gledam skozi okno in opazujem nebo.
Leo:

Pri malici sedem za prazno mizo.
Leo: Lahko prisedem.
Bila sem zelo zmedena. Sama prikimala sem.
Leo: Amm… Wow tvoje oči so wow nevem kaj naj rečem. Preprosto prečudovite.
Ko je to rekel sem začutila nekaj, nekaj…. kar še nisem nikoli v življenju. Leo se samo nasmehne.
Jaz: Umm… Hvala
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Upam, da vam je bilo všeč.
08. april 2018
zanimiva zgodba upam da bo kmalu Next
08. april 2018
Hvala Katniss za 1. Next.
V zgodbi sem opazila napakici, za kar se vam opravičujem.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
V tišini sva pojedla malico in na koncu izmenjala telefonski številki. Moja glava je bila med poukom v oblakih. Razmišljala sem o besedah, ki jih je Leo izrekel pri malici: Wow tvoje oči so wow nevem kaj naj rečem. Preprosto prečudovite. Na obrazu se mi pojavi velik nasmešek.
Učiteljica: Hana! Kaj pa ti misliš o tem?
Vsi se obrnejo in pogledajo vame. Jaz le molčeče gledam v mizo. Na njej je napisano veliko imen in narisanih veliko srčkov, ki so jih pustili prejšni učenci.
Učiteljica: Naslednjič raje poslušaj!
Samo prikimam. V razredu se zasliši smeh. Učiteljica razlaga naprej. Končno je ura odbila 14:30. Čas za kosilo. Kosila ne jem v šoli in er nimam več nobene ure pouka se odpravim domov. Alen ima danes trening nogometa zato grem peš. Oči ljudi so uprte vame. Gledam v tla. Vedno se počutim kot črna amm… glede na mojo barvo kože amm… bela ovca med črnimi. Nenadoma se vame zaleti deček star sedem mogoče osem let. Počasi se počepnem k njemu. Ta me gleda s strahom v očeh.
Jaz: Si v redu.
Ne odgovori mi. Iz nahrbtnika vzamem povoj in mu ovijem nogo.
Jaz: Tako. Te boli?
Deček: Hvala, bela deklica.
Počasi se vstanem in odhitim naprej. Ustavim se pred kavarno. Zazdelo se mi je, da…………. vidim ALENA POLJUBLJATI PUNCO!!!!!!!! Ne, da ne bi bila srečna zanj ampak… kaj če… se bo ta njegova punca, mislim…. če bo ko me bo spoznala AHH… Ne morem niti pomisliti na to!!!! Raje se odpravim naprej proti domu.
Punca, ki jo je Alen poljubil:

Zleknem se na posteljo. Moja soba je majhna in svetla. Moja soba:

V glavi se mi potika ime Leo. Mu naj pošljem sporočilo, naj bratu povem zanj? NE! Ne bom mu povedala dokler mi on ne pove za punco. Morata biti že dolgo hodit pa mi ni povedal!
Alen: Hana.
Vrata moje sobe se odprejo.
Alen: Nekoga ti moram predstaviti.
V sobo stopi kot pričakovano Alen z dekletom iz kavarne.
Jaz:Hm.
Alen: To je Klara, amm moja prijateljica. Klara to je Hana, moja sestra.
Klara je bila očitno prestrašena.
Jaz: Mm… prijateljica. Ja itak.
Alen: V moji sobi bova če me boš potrebovala.

Čez čas dobim SMS od Lea.
Leo: Hey! Dolgčas mi je. Bi šla v park.
Jaz: Se dobiva tam čez uro.
Leo: Uro!!!!! Kaj boš dela eno uro?!
Jaz: Ne bi razumel…
Leo: OK, čez eno uro.
Hitro skočim iz postelje in odhitim do kopalnice in si umijem obraz. Make up na moj obraz ne pride v pošev, saj z njim zgledam grozno. Uporabljam samo bel puder. Nato še izberem kaj bo nosila. Izberem to:

Čez eno uro sedim v parku.
Nenadoma zaslišim znan glas.
Leo: Hey!
Jaz: Hey!
Leo je s sabo prinesel odejo in imela sva majhen pitnik.

Nenadoma se mi Leo približa. Njegov obraz je vedno bližje mojemu.
Jaz: Amm… Leo kaj delaš?
Ni bilo odgovora. Sedaj pa sem imela dovolj. Odrinila sem ga vstran od mene. Nenadoma pritečejo mimo moji sošolci in nekatere sošolke. V rokah so imeli telefone. Sedaj mi ni bilo več nič jasno.
Tilen (eden izmed “vodij” razreda): Žal novinček, ni ti uspelo! Nisi opravil izziva.
Rabila sem nekaj sekund, da sem razumela, kaj se je ravnokar zgodilo.
Jaz: Ti… ti
Po licu mi je spolzela solza. Jezno sem pogledala Lea.
Jaz: Kako si mogel.
To so moje zadnje besede preden se obrnem in stečem proti domu.Kako sem lahko bila tako najivna. Verjela sem mu! Stečem skozi kuhinjo mimo mojega brata, ki se je smejal s Kajo. Obrišem si solze in zaloputnem z vrati moje sobe. Obraz si pokrijem z odejo. Iz sobe je bilo slišati le še moj tih jok. Nekdo počasi odpre vrata.
Jaz: Pustite me samo.
Alen: Kaj se je zgodilo? Je kaj narobe?
Jaz: Jaz, jaz sem težava!
Alen: Hana, poglej me.
Jaz: Alen, samo malo časa bi bila rada sama.
Alen gre nazaj v kuhinjo. Da bi se pomirila se odločim poslušati mojo najljubšo pesem. Kmalu zaspim.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Tokrat sem uporabila malo več slik.
Komentirajte, kaj moram popraviti.
11. april 2018
Men je zgodba ful všeč brez popravkov Next . Kmalu?
11. april 2018
Betika123
Betika123
Ful dobra zgodba. Next
11. april 2018
bo kmalu??
15. april 2018
Betika123
Betika123
Next?
15. april 2018
Jutri objavim nov Next.
18. april 2018
Hvala za nexte. Oprostite imela sem kar nekaj ocenjevanj v zadnjih dneh.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------


Zbudi me hrup iz ulice. Pogledam skozi okno. Opazim, da je zunaj temno. Ura je bila 4:30. Na ulici je bilo samo dekle in možje, ki so držali majhnega otroka, ki se jim je upiral. Dekle je vpilo: Pustite ga ni on nič kriv pustite ga!
ALEN: Hana, Hana. Si v redu, vročino imaš.
JAZ: Uf... bile so samo sanje.
Globoko vdihnem. Glava me je močo bolela. Alen mi je prinesel tablete, proti bolečinam.
JAZ: Hvala.
Nato ga močno objamem. Spomnim se kaj se je zgodilo včeraj. Po licu mi je spolzela solza. Preden me vidi Alen si jo obrišem.
JAZ: Moram danes v šolo?
ALEN: Ne sem že obvestil učitelje.
JAZ: Kaj ne bi mogel biti v šoli?
ALEN: Danes imamo izlet tako, da pridem nazej šele čez dva dni. Klaro lahko vedno pokličeš, če boš kaj potrebovala. Tukaj imaš telefonsko pa tudi mojo telefonsko imaš.
JAZ: Am.... Alen ti in Klara sta par a ne...
ALEN: Veš kaj ti tamala... to pa je bilo zdaj dovolj!
Alen se začne smejati.
JAZ: Sem vedela!!!!!!
Nisem bila več jezna na Alena, morda le mičkeno ljubosumna. Alen je čez pol ure odšel na izlet. Ura je bila 10:00 in odločila sem se, da bom odšla na sprehod. Rada sem se sprehajala po gozdnem delu parka. Tam je bilo manj ljudi, bilo je tišje. Vsedla sem se na klopco ob poti. Iz torbe sem vzela slušalke in telefon. Poslušala sem pesem, ki me jepopolnoma pomirila. Zaprla sem oči. Nenadoma sem zaspala.




???: Hey! Hey!
Nekdo mi je iz učes vzel slušalke, kar me je prebudilo. Neznan fant se mi je približal. Brez, da bi razmišljala sem se vstala in stopila korak vstran od njega. Pogledala sem na telefon. Ura je bila 12:55. KAJ!!!!!!! ZASPALA SEM V GOZDU ZA 2 URI IN POL!!!!!!
???: Si vredu?
JAZ: Ja. Umm... Jaz sem Hana.
???: Lukas.
Ko to reče se obrne za 90 stopinj in globoko vdihne. Kaj počne? Že sem želela oditi vendar se je obrnil nazaj in rekel.
LUKAS: Lahko dobim tvojo telefonsko.
Te besede so me čisto šokirale. Pogledala sem okrog sebe. Iskala sem Tilenovo druščino, ki bi spet skočla iz grmovja.
JAZ: Povej Tilenu in tej njegovi druščini ne bo uspelo.
Nenadoma so se mi začele solze spolzeti po licu. Lukas me je samo šokirano gledal.
LUKAS: Kakšen Tilen?
Obrnila sem se in stekla iz gozda. Tekla sem naravnost domov. Po glavi se mi je pojavila slika Lukasa.
19. april 2018
Next
19. april 2018
Betika123
Betika123
Res dobra zgodba. Zanmivo bi blo če bi vkljičila te težave, ki jih imajo albini. Sonce je njihov sovražnik.
Next nujno
21. april 2018
Hvala za idejo. Next bo danes.
22. april 2018
Next
24. april 2018
Nekaj je prišlo vmes in nisem morala objaviti nexta.
Hvala za podporo in predloge.
-------------------------------------------------------------------------------

Po licu so mi še vedno spolzele solze. V glavi mi je piskalo. Bolečina v glavi je bila vedno večja. Tablet ne rada jem, raje skuham kakšen čaj. In to tudi storim. Moj telefon zazvoni. Oglasim se.
JAZ: Prosim.
ALEN: Sedaj imamo prosto pa sem se odločil, da te pokličem pa vprašam kako si.
JAZ: Ne skrbi zame, raje se imej lepo s prijatelji.
ALEN: Če bo kaj narobe me vedno lahko pokličeš.
JAZ: Vem.
ALEN: Pa tudi Klarino številko imaš.
JAZ: Ja.
Iz ozadje zaslišim glas, ki kliče mojega brata.
ALEN: Sedaj pa moram iti. Adijo.
JAZ: Adijo.
Rečem in prekinem zvezo. Alen je včasih preveč zaščitniški. Spomnila sem se, da moram v knjižnico po knjigo za zgodovino. Hitro vzamem telefon in nahrbtnik ter se odpravim. Stopam med policami in iščem knjigo. Nenadoma mi postane slabo. Vse vidim vedno bolj megleno in naenkrat se zgrudim na tla. Ko odprem oči zagledam blede stene bolniške sobe. V sobi ni nikogar. Poskušam vstati a se skoraj zgrudim na tla. Usedem se na posteljo. V sobo vstopi zdravnik.
JAZ: Zakaj sem tukaj?
ZDRAVNIK: Izgubili ste zavest. Nujno se moram pogovoriti z vašem zdravstvenem stanju.
JAZ: Je kaj hudo narobe?
ZDRAVNIK: 1. več moraste jesti, ker ste se tukaj prav zaradi tega, 2. ugotovili smo, da imaste umm… kožnega raka.
JAZ: Kaj?
ZDRAVNIK: Nujno rabite kirurški poseg. Po njem bost morali prihajati še na preglede vsake 3-4 mesece.
JAZ: Kdaj pa bo?
ZDRAVNIK: Jutri.
JAZ: Tako hitro.
ZDRAVNIK: Ja.
JAZ: Kdaj pa bom lahko odšla domov.
ZDRAVNIK: Pojutrišnem.
JAZ: Imam še samo eno vprašanje. Kdo me je pripeljal sem.
ZDRAVNIK: Fant, ki čaka v čakalnici.
JAZ: Ga lahko pokličete?
ZDRAVNIK: Seveda.
V sobo stopi...
--------------------------------------------------------------------------------------------
Kdo mislite, da je fant, ki čaka v čakalnici?
Komentirajte kakšen je bil Next.
Sedaj ko pridejo počitnice bom imela več časa za pisanje.
25. april 2018
Next
25. april 2018
un Lujas zih Next
25. april 2018
Mislim, da je bil Lukas.
Next
Nujno
26. april 2018
Lukas Next
26. april 2018
Betika123
Betika123
Lukas
Next
28. april 2018
neeeeeeext
28. april 2018
Betika123
Betika123
Bo kmalu Next?
02. maj 2018
Next ful dobr zgodba
02. maj 2018
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg