Forum
Hii! Ok jst zelooo rada berem in pišem in to mi neda miru in zato sem se odločila napisat še en fanfic. Vključeni bojo 1D in vem, da je takih zgodbic že ogromno ampak opažam , da se take najbolj berejo.
❂❂❂❂❂❂❂❂❂❂❂❂❂❂❂❂❂❂❂❂❂❂❂❂❂❂❂❂❂❂❂❂❂❂❂❂❂❂❂❂❂❂❂
✰FlashBack✰

»Penelope, takoj k tabli!« zavpije gospa Edwards. Preprosto najtečnejše bitje zraven Marsa. Ok, Penelope nisem jaz ampak moja najboljša prijateljica forever. Druživa se že od vrtca, kjer naju je združilo udarjanje z žlico po krožnikih polnih juhe. Seveda je juha špricala vsepovsod in to je bil namen tega.
Penelope je zavzdihnila in se za nalašč pretegnila, da je ja zgledala čimbolj zaspana. V mislih sem ji zaploskala. To učiteljico najbolj razjezi, ko vidi, da nisi zbran. Naravnost obožujem početje to kar gospo Edwards razjezi. It's amazing.
»Beležko« spet zahteva od Penelope. Ta spet zavdihne in se primaja do najine mize. V roke mi potisne listek. Nasmehnem se ji.
»Elizabeth Anne Adams« z vreščečim glasom zavpije Edwardsova. Joj, me bo že nehala klicati z polnim imenom? Ji ni dovolj pisna prošnja od staršev? Sovražno sem jo pogledala. »Kar glej tako, a samo dokler ne bom poklicala staršev. Pred mamico Elizabeth noče kazati kakšna je v resnici, kajne?« me spet draži. Dovolj mi je. 'Pobašem' torbo, zvezke in peresnico, Penelope namignem, da se dobiva vzunaj pri meni in se odločno odpravim iz učilnice, prekleta Edwardsova pa za mano zavpije: »Ne pozabi! Samo, dokler ne pokličem staršev!« .
»Budala« si potiho rečem. Vzamem listek iz žepa in na njem piše:
'Tečnoba tečna'. »Prav imaš Penelope« sem si rekla. Hitro stečem do garderobe, da mi Edwardsova slučajno ne sledi. Kmalu pa za sabo zaslišim grozne zvoke petk.
»Elizabeth!« zavpije………omojbog…Edwardsova!«Kar lepo nazaj k pouku« narejeno prisrčno reče. Prime me za roko in odvleče do razreda. Ko pridem v razred Penelope pred tablo nakažem da bom bruhala(prst v usta). Pokima mi in računa naprej.
»Ne pozabi Elizabeth, vse dokler ne pokličem staršev!« spet zarjovi Edwardsova. Mi bo že nehala
najedati? Najraje bi šla pred njen kateder in ji zblebetala vse kar si mislim o njej.

*po šoli*

"Ne pozabi, vse dokler ne pokličem staršev« z visokm glasom oponašam učiteljico.

✰FlashBack-the end✰

»Anne!« name zavpije moja draga mati.«Kaj ti je, da se tako pogovarjaš z učiteljico!«
»Kaj pa sem rekla?«
»Kaj pa sem rekla, ti bom jaz dala kaj pa sem rekla«
Stečem v sobo. Odprem dnevnik in začnem pisati:
Sem Elizabeth Anne Adams. Navadna, brezvezna najstnica, ki sovraži Edwardsovo pošast. Obožujem ples in brez njega me na tem svetu sigurno ne srečaš! Zato ti povem, da me ne išči! Stara sem 17 let in še pred 3. Leti sem sedela pred Edwardsevo in sicer v njenem kabinetu, ker je zares poklicala starše. Budala pač. No, najraje poslušam Demi Lovatu, ki z vsako sekundo, ko slišim njen glas lepša življenje. Lahko rečem, da edina ve, kaj potrebujem v življenju. Njo. V redu. Živim v krasni a majhni državi Sloveniji. Vem, čudno se sliši: angleško ime, slovenska punca. Moj oče Eric je anglež in zaradi njega imam angleško ime. Moja mama je sicer slovenka. Načrtujemo se preseliti nazaj v Anglijo, ker želim prvič po rojstvu videti svojo rodno domovino.

jaz:



Penelope:

vam je všeč?


če želiš glasovati se prijavi ali včlani

09. maj 2013
neeeeeext
09. maj 2013
neeeext
09. maj 2013
u120491
u120491
neeeeeeeeeeeeeext
09. maj 2013
neeext
09. maj 2013
zdej grem pisat next :*
11. maj 2013
neeeeeeeext
11. maj 2013
u110606
u110606
neeeext
11. maj 2013
u126497
u126497
neeeeeext + THIS IS AWSOME <333
11. maj 2013
Next
11. maj 2013
Next
11. maj 2013
next!!!!!!!
11. maj 2013




❤❤❤❤❤❤❤❤❤❤❤❤❤❤❤❤❤❤❤❤❤❤❤❤❤❤❤❤❤❤❤❤❤❤❤❤❤❤❤❤❤

-čez mesec dni-
»Mami, kaj ti to misliš resno?« od presenečenja vzkliknem.
»Ja Anne, v Anglijo gremo« reče in jaz se ji vržem v objem. Neizmerna sreča mi po licu spusti solzo. Še očka in objem je popoln.
»Penelope gre z nami?« z upanjem vprašam in naredim puppy eyes. »Ja ampak samo za en mesec« mi odgovori mami.
»Pa saj je že dovolj stara, ne hodi več v šolo, službe še nima……torej, kaj jo ovira?« preotestiram.« En mesec proti celim življenjem ni nič!«
»Anne……« začne očka ampak potem utihne.«Prosiiiiiiim« še vedno prosijačim starše.«Anne, res ne vem« reče mama. Postanem jezna:«Ah, kaj pa ti sploh veš!« »ČE se pa tako misliš pogovarjati z nama pa sploh ne gremo v Anglijo«. Zavem se, da sem naredila ogromno napako. Poguma, da bi se opravičil nisem zbrala in zato sem jezno odvihrala v sobo. Takoj pokličem Penelope in ji sporočim novico;«Vem« žalostno pove. Prekineva zvezo. Mami in očka ne vesta, da sem vse to rekla iz besa in, da mi je žal. Še cel dan sem v svoji sobi in le malokrat zaidem v kuhinjo, ker sem bila lačna. Ko na hitro ošinim mamo in očka izgledata žalostno. Oh, kaj sem naredila. Po licu mi spolzi solza in hitro stečem nazaj v sobo. Iz mize vzamem računalnik in se priklopim na facebook. Takoj vidim novo objavljeno sliko od Taylor Swift. Stoji na rdeči preprogi in pozira kameram. Na sebi ima kratko krilo in ogabno majico na nogah pa ima 15 centimeterske petke z debelim podplatom. Njen videz mi oprostite ampak res ni všeč, ker nisem punca za v petke in afnanje po mestu. Rada se počutim udobno in sicer v ohlapnih oblačilih in supergah. Po resnici povedano petk še nositi ne znam. Čez dobre pol ure zaspim.
»Penelope neeeeee!« zakričim ko teče čez cesto medtem, ko pridrvi avto.«Annnneeeee!« zavpije nazaj že skoraj brez moči. Stečem k njej. Noge me komaj držijo pokonci. Velikokrat že skoraj padem a se poberem nazaj. S težkim srcem gledam kako avtomobilska guma pelje čez njo. Sredi pločnika padem na kolena in glavo zakopljem v roke. Penelope se hoče nekako pobrati in čutim, da mi nekaj hoče povedati a tega ne more. Kmalu zaslišim zvok siren. Iz avta urno pridejo reševalci. Penelope dajo na nosilko in povprašajo me kaj se je natančneje zgodilo. V joku jih razložim potek nesreče. Vsak posebrj mi izreče tolažilne besede. Samo še v megli gledam za Penelope:«Adijo prijateljica!«.
»AAAAAAA« kričim in padem iz postelje. Ozrem se okrog sebe in zagledam Penelope? Kaj, pa ona je umrla!?
»Penelope?« potiho vprašam ona pa v smehu pokima.
»Kaj, smeješ se čudežu, da si oživela?« jo jezno vprašam ona pa prasne v smeh. Trenutek kasneje mi razloži, da so bile le sanje in meni se kamen odvali iz srca.



11. maj 2013
danes mogoče pride še en next :* ampak nič ne obljubim
11. maj 2013
next
11. maj 2013
u137163
u137163
next
11. maj 2013




»Penelope ti ne veš kaj sem sanjala!«. Vržem se ji v objem.
»Sigurno Demi, ki je prišla prespat k tebi« v smehu odvrne Lope. Ja smešno vem, Lope je vzdevek za Penelope. Tako sem jo poimenovala že leta nazaj.
»Ne, bumbar mali« lopnem jo po glavi.«Nekaj zelooooo zelo hudega…………tebe sem izgubila zaradi kretena, ki te je povozil« se ji zaderem ona pa razširi oči. Prikimam ji ona pa me objame:«Nebi pustila, da bi kamorkoli odšla brez tebe« mi pove in najprej pomislim na nebesa. Nebi pustila, da bi šla v nebesa brez mene. To mi je v oči privabilo solze. »Enako« rečem in Lope zasmrka. Še bolj jo stisnem k sebi. Res je prijateljica. Najboljša prijateljica. Moja juhica kot jo kdaj pa kdaj pokličem zaradi tega kar je bilo v vrtcu.
»Anne, bi šla z mano v mesto?« me vpraša in jaz pokimam:«če mi poveš kaj naj oblečem« odpre omaro in kot bi mignil ima v rokah hlače in majico. Hitro se oblečem in odpraviva se v kuhinjo. Pred pultom stoji mama in ko me zagleda mi v roke potisne krožnik z kruhom in zraven njega posodica namaza in sicer sirovega namaza. »Dobro jutro Penelope« jo pozdravi mama. Jaz se zahvalim mami in ji namenim šibek nasmeh. Še vedno mi ni vseeno zaradi včerajšnega prepira. »Penelope se lahko pogovorimo za tisto z Anglijo?« vpraša mama. Juhica prikima in skupaj sedemo za mizo.
»Res je, da en mesec ni kaj prida veliko ampak vseeno ne vem, kaj na to pravi tvoja mama; da ostaneš v Angliji malo dlje« pogovor začne mama, Lope pa skomigne z rameni. No moja mama pa se odloči poklicati Penelopejino mamo. Po dvajsetih minutah pogovora se le odločita skupno mnenje:«Penelope ja v Angliji lahko za enkrat štiri mesece« sporoči in z Lope si objameva. Veliko bolje kot pa samo en mesec.
»Saj bo prišla se kdaj vmes?« vpraša mama pa prikima. V mojem telesu izžareva veselje. Veliko veselja. In čez eno uro se le odpraviva v mesto, kjer si kupiva veliko oblačil za v Anglijo, nakit in največ hrane seveda:«Res nebi bila rada lačna« pripomni Lope. Prikimam in se nasmehnem. Ravno ko hodiva čez cesto se mi v glavi pripelje utrinek mojih sanj. Za večjo varnost Penelope potegnem za roko in stečeva iz ceste:«res nebi rada, da se mi sanje uresničijo«razložim Lopejin začuden obraz ona pa prikima.

vem, da je kratk ampak nimam časa
11. maj 2013
u110606
u110606
next
11. maj 2013
u126497
u126497
neext )
11. maj 2013
next
11. maj 2013
neext+ a bi lahko prebral tole zgodbico,pa ji pomagal da dobi več bralceu? http://www.igre123.com/forum/tema/my-crazy-love-story/55127/1
11. maj 2013
u120491
u120491
neeeeeeeeeeeext
11. maj 2013




Hodiva po pločniku in okoli naju se bežijo ljudje. Kdo ve, kam se jim tako mudi.
Iz sanjarjenja me prebudi iz sanjarjenja:«Anne, kaj praviš nato, da te povabim na sok?« nasmehnem se ji v odgovor in že tečeva proti baru. Otroška igra: tekmovali sva katera bo prej prišla do tja. Briga naju, kdo naju vidi in kdo ne. Življenje je prekratko, da nebi uživali. Zadihani se usedeva na stole. Do naju pride natakarica. Pomota:zelo zelo mlada. Skoraj premlada se mi je zdela. Začudeno sem pogledala Lope. Začuden obraz mi tudi vrne. Sicer pa je natakarice bila videti zelo prijetno dekle ampak kot pravijo, človeka ne smeš soditi po zunanjosti.
»No kaj bosta pili?« naju prijazno vpraša. Njen nasmeh se samo še poveča. »Jaz bi prosim pomarančni sok, in kaj boš ti Lope?« mami me je vzgojila, da prijaznost vračam. Rada sem prijazna do tistih ki so prijazni z mano.
»Jaz bi pa prosim jabolčnega« odgovori Lope in se ji nasmehne. Pokima in odide. Vrne se z dvema stekleničkama in dvema kozarcema. To položi na mizo. Zahvaliva se potem pa se kar naenkrat usede na stol poleg naju.
»Vaju lahko nekaj vprašam?« nobena od naju ne more reči nič«seveda če želita«.
»Ja lahkoo……lahko« se opogumim jaz.
»Kako vama je ime?«
»Am……jaz sem Penelope, krajše Lope in ona je Anne Elizabeth« razloži Lope.
»Wow, lepa imena« se začudi.
Nasmehneva se ji. »Iz kje pa sta?« še vedno ima na obrazu nasmeh. »Tukaj v Ljubljani«
No, da povem. Tudi Lope je prišla oz. so se preselili iz Anglije in zdaj je tukaj.
No v tisti uri smo postale zelo dobre prijateljica. Povem vam, Alma(kot ji je ime)je zelo prijazna in prijetna punca.





punce odločila sm se pisat krajše nexte in bodo bolj pogosti.
next?
13. maj 2013
ne bodo pa tako kratki kot je ta
13. maj 2013
u126497
u126497
Kuulj
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeext!!! :*
13. maj 2013
next!!!
14. maj 2013
u120491
u120491
neeeeeeeext
14. maj 2013
zdej grem pisat next :*
16. maj 2013
alma:

16. maj 2013




»Adijo!« zavpijemo in z Lope se odpraviva nazaj. Na poti mi oči takoj švignejo k prekrasno oblekici. Tako lepa je bila. Lope dregnem pod rebra in ji z glavo nakažem v tisto smer, kjer je tista trgovina. Nasmehne se mi in me prime za roko. Stečeva in ravno takrat prodajalka vzame tisto oblekico in jo poda neki punci:«Izvoli«. Kaj njej jo bo prodala? Tej barbiki? Pa to ni res!
Obupano pogledam Penelope ona pa zavzdihne in v francoščini(da naju nebi razumela) reče:«Lepše bi pristajala tebi«. Zardim ob njeni omembi mene. Jap, francoščino smo imeli v šoli kot izbirni predmet in z Lope sva se vpisali tja. Ravno ko gre tista barbika mimo naju pa se mi ustavi srce. »Taylor Swift?« po tiho vprašam in pogoltnem slino. Ravno dovolj na glas, da me sliši. Obrne se in Lope začne žvižgati in mi nekaj govoriti-samo zato, da bi Taylor mislila, da nisem bila jaz. Zamahne z roko in odide. Oddahnem si in pogledam Lope:«Anne, od kdaj je ta pošast tukaj?« presenečeno vpraša. Skomignem z rameni. Z besedo pošast, ki je namenjena Taylor se čisto strinjam.
*nekega dne mi Lope pošlje fotografijo:'poglej si Taylor, z make-up-om in brez njega.' Kliknem na povezavo in zagledam sliko.
Tisto noč zaradi te slike nisem spala, ker sem na tisti sliki videla pošast(Taylor). Tako sem se je ustrašila, da sem na koncu pristala v mamini in očijevi postelji. Od takrat se Taylor imenuje 'pošast'*




Žalostne se odpraviva nazaj domov. Tole nakupovanje naju ni stalo niti centa. Nič nisva kupili razen tistega soka, to je pa tudi vse. Mama je vsa začudena, a pravi:«privarčujta za v Anglijo, tam bodo sigurno lepše stvari« strinjam se z njo. Lope se odpravi domov jaz pa v svojo sobo. Na twitterju opazim novo sporočilo. Odprem ga in vidim njegovo vsebino:«Taylor je naša soseda!!!!!!« sigurno je to poslala Lope. Opazim, da res. Boga revica, zraven Taylor bo živela! Odpišem ji:«najboljša soseda ever!«

next?

*vprašanja*(prosim odgovorite)
-koliko časa bo Taylor se v Slo?
-vam je všeč?
-ocena(1-1o)?
-mnenje?
-pohvale, kritike?
16. maj 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg